Komentar

Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala Evropska unija, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija?

04.10.2017 23:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Španija   Katalonija   ZDA   Robert A. Dahl   Edvard Kocbek   Slovenija   Kosovo   neodvisnost

Kako bi se razvijalo slovensko osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

V dneh po katalonskem referendumu se je pojavilo vprašanje, ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno? (poročilo Sveta za javno diplomacijo iz Barcelone o intenziviranju represije v Kataloniji je dostopno tukaj). Državljanska vojna v Španiji bi bila ponovitev tragičnega dogajanja med letoma 1936 in 1939, ki se je končalo z zmago fašistov in o katerem je leta 1937 v eseju Premišljevanje o Španiji kritično in prizadeto pisal Edvard Kocbek. (Kocbekovo premišljevanje je spravilo v obup slovensko Cerkev, sledila pa je tudi kriza revije Dom in svet.) O španski državljanski vojni ni mogoče razmišljati brez upoštevanja generalisima Franca oz. fašizma. Ponovitev državljanske vojne bi bila nekaj podobnega kot ponovitev nemškega nacionalnega ali sovjetskega internacionalnega socializma. Če postavimo državljansko vojno v oklepaj, nam vseeno ostane nekaj pomembnih vprašanj, na katera je mogoče v tem trenutku odgovoriti bolj ali manj shematično in približno.

 

Znani ameriški politolog Robert A. Dahl je bil prepričan, da v prihodnosti demokracija ne bo odvisna od avtonomije sistema, ampak od "vladavine velikega obsega". S tem ni mislil velikih imperijev, kot so bili nekoč avstrijski, britanski ali sovjetski, ampak - očitno - Združene države Amerike, ki vsebujejo 50 federalnih enot. ZDA so pač "vladavina velikega obsega". Z ZDA je do neke mere primerljiva Evropska unija, ki zaenkrat ne kaže težnje, da bi imela bistveno več kot 28 članic, ampak, če sodimo po brexitu, rajši manj. Kam je mogoče - v kontekstu teh ugotovitev in primerjav - umestiti problem med Španijo in Katalonijo?

 

Španski voditelji po vsem videzu sodijo, da je trenutni obseg španske države idealen in da predstavlja vladavino (primerno) velikega obsega. Vsaka preureditev sistema ali morebitno zmanjšanje obsega bi - po izjavah Madrida - pomenila tveganje za demokracijo. O takšnem stališču španskih oblasti smo se lahko v EU prepričali že leta 2008, ko smo razpravljali o neodvisnosti Kosovega. Španski predstavniki v Evropskem svetu so nasprotovali tej neodvisnosti, ker so se bali, da bi bila precedens za Katalonijo. Španskim nasprotnikom kosovske neodvisnosti smo ugovarjali, da bi Kosovo - zaradi izkušnje z Miloševićem - težko sprejelo srbsko nadoblast, pri čemer smo se zavedali zanimive "podrobnosti": kosovski Albanci so razlagali, da je bil zanje kolikor toliko sprejemljiv jugoslovanski federalni okvir, povezava zgolj s Srbijo pa bi bila nesprejemljiva. Bolj kot osamosvojitev in neodvisnost je - če zaupamo tem razlagam - kosovske Albance skrbel izid, s katerim bi bili na koncu na milost in nemilost prepuščeni Srbom. Tak izid za španske kolege ni bil sporen.

 

Mimogrede si lahko zastavimo še neko drugo vprašanje: kako bi se razvijalo slovensko (hrvaško, kosovsko ...) osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

 

Najprej je treba ugotoviti, da Slovenija v tem primeru ne bi imela neposrednega stika z vodstvom EU, ampak bi se o vsem morala najprej dogovoriti v Jugoslaviji, nato bi nas v Evropskem svetu zastopal jugoslovanski predsednik, v komisiji pa jugoslovanski komisar. Voditelji EU, med katere bi spadal tudi predstavnik Jugoslavije (ki morda oz. verjetno ne bi bil Slovenec), bi trdili, da gre za notranji jugoslovanski problem, da je treba varovati jugoslovanski ustavni red itn. (Motijo se tisti, ki ugotavljajo razliko med špansko in jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Ta je po eni strani izhajala iz predpostavke, da so jugoslovanski narodi svojo pravico do samoodločbe že porabili, po drugi strani pa je "bratstvo in enotnost" varovala z Zvezo komunistov, ki je imela v ustavi položaj vrhovnega arbitra.) V resnici bi bil to notranji evropski problem, o katerem bi - kot o svojem problemu - moral odločati Evropski svet, v katerem bi imela Jugoslavija pravico veta.

 

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja. Piscu teh vrstic je bilo rečeno dobesedno takole: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala EU, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija? Recimo, da bi število držav/članic naraslo na 50 in bi bila EU podobna ZDA?

 

Danes je za Slovence, Špance in Katalonce "vladavina velikega obsega" samo Evropska unija, pri čemer bi bilo Unijo očitno potrebno preoblikovati, najbrž po modelu, ki ni daleč od modela Združenih držav Amerike. Osnutek takšne nove evropske ustave je napisal Peter Jambrek, posvojila pa sta ga predsednik Borut Pahor in skupina, ki je znana pod imenom Ljubljanska pobuda.

 

Mimogrede bi se morali vprašati, zakaj Velika Britanija v resnici zapušča Evropsko unijo? Pisec teh vrstic meni, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo zaradi občutka, da v njej ni dovolj velika, morda tudi zaradi strahu, da bi njena kraljica postala lokalna avtoriteta, ki nima niti sedeža v Evropskem svetu. Tudi ko bi ga imela, bi na sestankih - v skladu z uveljavljeno prakso - smela govoriti le nekaj minut.

 

Vrnimo se k tezi, da je demokracija mogoča le v velikih sistemih, oz. da potrebuje "vladavino velikega obsega". Predpostavka te domneve je, da veliki sistemi, ki so večji od večine obstoječih držav (morda z izjemo Kitajske) zahtevajo, predvsem pa - ob upoštevanju konkurence in meritokracije - zagotavljajo boljšo kakovost in boljšo razporeditev človeških virov, tj. osebja, ki upravlja s sistemom. Ob tem se spomnimo nekega predsednika samostojne Slovenije, ki je nekoč urbi et orbi priporočil prenehanje "zaslugarstva", tj. opustitev meritokracije.

 

Morda pa Evropska unija vendarle ni prava "vladavina velikega obsega"? Pisec teh vrstic domneva, da je šele na poti, da postane takšna vladavina. V tem trenutku hitrost in smeri določa nemško-francoski vlak, ki pa seveda še ni evropski vlak. V času Konvencije o prihodnosti EU (2003) je bil med drugim oblikovan koncept pozitivne diskriminacije, ki je dopuščal enakopravnost članov Evropske komisije in je dajal manjšim državam več poslancev, kot bi jih zaslužile glede na število prebivalcev. Ne glede na to so ostale enote sistema različne in raznolike. Na eni strani Nemčija in Francija, na drugi množica manjših držav, med katere spada tudi Slovenija. Ko bi si bile enote EU bolj podobne po ozemeljskem obsegu in po številu prebivalstva, bi bila "vladavina velikega obsega" verjetno boljša. Torej ne bi bilo narobe in napak, ko bi se nekatere velike tvorbe preoblikovale in bi poleg Španije v EU delovala tudi (bolj ali manj) samostojna Katalonija. V ZDA poleg velikih Kalifornije in New Yorka obstajajo še Delaware, Massachusetts in New Hampshire. Nemčija in Francija bi morali postati kot Kalifornija in New York, Katalonija (in Slovenija) pa bi bili podobni čudovitim malim državam Nove Anglije. Seveda bi bilo lepo, ko bi bila z nami tudi stara Anglija. Ali vsaj Škotska?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.067
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619