Komentar

Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala Evropska unija, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija?

04.10.2017 23:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Španija   Katalonija   ZDA   Robert A. Dahl   Edvard Kocbek   Slovenija   Kosovo   neodvisnost

Kako bi se razvijalo slovensko osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

V dneh po katalonskem referendumu se je pojavilo vprašanje, ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno? (poročilo Sveta za javno diplomacijo iz Barcelone o intenziviranju represije v Kataloniji je dostopno tukaj). Državljanska vojna v Španiji bi bila ponovitev tragičnega dogajanja med letoma 1936 in 1939, ki se je končalo z zmago fašistov in o katerem je leta 1937 v eseju Premišljevanje o Španiji kritično in prizadeto pisal Edvard Kocbek. (Kocbekovo premišljevanje je spravilo v obup slovensko Cerkev, sledila pa je tudi kriza revije Dom in svet.) O španski državljanski vojni ni mogoče razmišljati brez upoštevanja generalisima Franca oz. fašizma. Ponovitev državljanske vojne bi bila nekaj podobnega kot ponovitev nemškega nacionalnega ali sovjetskega internacionalnega socializma. Če postavimo državljansko vojno v oklepaj, nam vseeno ostane nekaj pomembnih vprašanj, na katera je mogoče v tem trenutku odgovoriti bolj ali manj shematično in približno.

 

Znani ameriški politolog Robert A. Dahl je bil prepričan, da v prihodnosti demokracija ne bo odvisna od avtonomije sistema, ampak od "vladavine velikega obsega". S tem ni mislil velikih imperijev, kot so bili nekoč avstrijski, britanski ali sovjetski, ampak - očitno - Združene države Amerike, ki vsebujejo 50 federalnih enot. ZDA so pač "vladavina velikega obsega". Z ZDA je do neke mere primerljiva Evropska unija, ki zaenkrat ne kaže težnje, da bi imela bistveno več kot 28 članic, ampak, če sodimo po brexitu, rajši manj. Kam je mogoče - v kontekstu teh ugotovitev in primerjav - umestiti problem med Španijo in Katalonijo?

 

Španski voditelji po vsem videzu sodijo, da je trenutni obseg španske države idealen in da predstavlja vladavino (primerno) velikega obsega. Vsaka preureditev sistema ali morebitno zmanjšanje obsega bi - po izjavah Madrida - pomenila tveganje za demokracijo. O takšnem stališču španskih oblasti smo se lahko v EU prepričali že leta 2008, ko smo razpravljali o neodvisnosti Kosovega. Španski predstavniki v Evropskem svetu so nasprotovali tej neodvisnosti, ker so se bali, da bi bila precedens za Katalonijo. Španskim nasprotnikom kosovske neodvisnosti smo ugovarjali, da bi Kosovo - zaradi izkušnje z Miloševićem - težko sprejelo srbsko nadoblast, pri čemer smo se zavedali zanimive "podrobnosti": kosovski Albanci so razlagali, da je bil zanje kolikor toliko sprejemljiv jugoslovanski federalni okvir, povezava zgolj s Srbijo pa bi bila nesprejemljiva. Bolj kot osamosvojitev in neodvisnost je - če zaupamo tem razlagam - kosovske Albance skrbel izid, s katerim bi bili na koncu na milost in nemilost prepuščeni Srbom. Tak izid za španske kolege ni bil sporen.

 

Mimogrede si lahko zastavimo še neko drugo vprašanje: kako bi se razvijalo slovensko (hrvaško, kosovsko ...) osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

 

Najprej je treba ugotoviti, da Slovenija v tem primeru ne bi imela neposrednega stika z vodstvom EU, ampak bi se o vsem morala najprej dogovoriti v Jugoslaviji, nato bi nas v Evropskem svetu zastopal jugoslovanski predsednik, v komisiji pa jugoslovanski komisar. Voditelji EU, med katere bi spadal tudi predstavnik Jugoslavije (ki morda oz. verjetno ne bi bil Slovenec), bi trdili, da gre za notranji jugoslovanski problem, da je treba varovati jugoslovanski ustavni red itn. (Motijo se tisti, ki ugotavljajo razliko med špansko in jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Ta je po eni strani izhajala iz predpostavke, da so jugoslovanski narodi svojo pravico do samoodločbe že porabili, po drugi strani pa je "bratstvo in enotnost" varovala z Zvezo komunistov, ki je imela v ustavi položaj vrhovnega arbitra.) V resnici bi bil to notranji evropski problem, o katerem bi - kot o svojem problemu - moral odločati Evropski svet, v katerem bi imela Jugoslavija pravico veta.

 

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja. Piscu teh vrstic je bilo rečeno dobesedno takole: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala EU, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija? Recimo, da bi število držav/članic naraslo na 50 in bi bila EU podobna ZDA?

 

Danes je za Slovence, Špance in Katalonce "vladavina velikega obsega" samo Evropska unija, pri čemer bi bilo Unijo očitno potrebno preoblikovati, najbrž po modelu, ki ni daleč od modela Združenih držav Amerike. Osnutek takšne nove evropske ustave je napisal Peter Jambrek, posvojila pa sta ga predsednik Borut Pahor in skupina, ki je znana pod imenom Ljubljanska pobuda.

 

Mimogrede bi se morali vprašati, zakaj Velika Britanija v resnici zapušča Evropsko unijo? Pisec teh vrstic meni, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo zaradi občutka, da v njej ni dovolj velika, morda tudi zaradi strahu, da bi njena kraljica postala lokalna avtoriteta, ki nima niti sedeža v Evropskem svetu. Tudi ko bi ga imela, bi na sestankih - v skladu z uveljavljeno prakso - smela govoriti le nekaj minut.

 

Vrnimo se k tezi, da je demokracija mogoča le v velikih sistemih, oz. da potrebuje "vladavino velikega obsega". Predpostavka te domneve je, da veliki sistemi, ki so večji od večine obstoječih držav (morda z izjemo Kitajske) zahtevajo, predvsem pa - ob upoštevanju konkurence in meritokracije - zagotavljajo boljšo kakovost in boljšo razporeditev človeških virov, tj. osebja, ki upravlja s sistemom. Ob tem se spomnimo nekega predsednika samostojne Slovenije, ki je nekoč urbi et orbi priporočil prenehanje "zaslugarstva", tj. opustitev meritokracije.

 

Morda pa Evropska unija vendarle ni prava "vladavina velikega obsega"? Pisec teh vrstic domneva, da je šele na poti, da postane takšna vladavina. V tem trenutku hitrost in smeri določa nemško-francoski vlak, ki pa seveda še ni evropski vlak. V času Konvencije o prihodnosti EU (2003) je bil med drugim oblikovan koncept pozitivne diskriminacije, ki je dopuščal enakopravnost članov Evropske komisije in je dajal manjšim državam več poslancev, kot bi jih zaslužile glede na število prebivalcev. Ne glede na to so ostale enote sistema različne in raznolike. Na eni strani Nemčija in Francija, na drugi množica manjših držav, med katere spada tudi Slovenija. Ko bi si bile enote EU bolj podobne po ozemeljskem obsegu in po številu prebivalstva, bi bila "vladavina velikega obsega" verjetno boljša. Torej ne bi bilo narobe in napak, ko bi se nekatere velike tvorbe preoblikovale in bi poleg Španije v EU delovala tudi (bolj ali manj) samostojna Katalonija. V ZDA poleg velikih Kalifornije in New Yorka obstajajo še Delaware, Massachusetts in New Hampshire. Nemčija in Francija bi morali postati kot Kalifornija in New York, Katalonija (in Slovenija) pa bi bili podobni čudovitim malim državam Nove Anglije. Seveda bi bilo lepo, ko bi bila z nami tudi stara Anglija. Ali vsaj Škotska?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
4
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,869
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,702
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,038
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,618
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,820
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,382
07/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 983
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,801
09/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 895
10/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,009