Komentar

Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala Evropska unija, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija?

04.10.2017 23:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Španija   Katalonija   ZDA   Robert A. Dahl   Edvard Kocbek   Slovenija   Kosovo   neodvisnost

Kako bi se razvijalo slovensko osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

V dneh po katalonskem referendumu se je pojavilo vprašanje, ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno? (poročilo Sveta za javno diplomacijo iz Barcelone o intenziviranju represije v Kataloniji je dostopno tukaj). Državljanska vojna v Španiji bi bila ponovitev tragičnega dogajanja med letoma 1936 in 1939, ki se je končalo z zmago fašistov in o katerem je leta 1937 v eseju Premišljevanje o Španiji kritično in prizadeto pisal Edvard Kocbek. (Kocbekovo premišljevanje je spravilo v obup slovensko Cerkev, sledila pa je tudi kriza revije Dom in svet.) O španski državljanski vojni ni mogoče razmišljati brez upoštevanja generalisima Franca oz. fašizma. Ponovitev državljanske vojne bi bila nekaj podobnega kot ponovitev nemškega nacionalnega ali sovjetskega internacionalnega socializma. Če postavimo državljansko vojno v oklepaj, nam vseeno ostane nekaj pomembnih vprašanj, na katera je mogoče v tem trenutku odgovoriti bolj ali manj shematično in približno.

 

Znani ameriški politolog Robert A. Dahl je bil prepričan, da v prihodnosti demokracija ne bo odvisna od avtonomije sistema, ampak od "vladavine velikega obsega". S tem ni mislil velikih imperijev, kot so bili nekoč avstrijski, britanski ali sovjetski, ampak - očitno - Združene države Amerike, ki vsebujejo 50 federalnih enot. ZDA so pač "vladavina velikega obsega". Z ZDA je do neke mere primerljiva Evropska unija, ki zaenkrat ne kaže težnje, da bi imela bistveno več kot 28 članic, ampak, če sodimo po brexitu, rajši manj. Kam je mogoče - v kontekstu teh ugotovitev in primerjav - umestiti problem med Španijo in Katalonijo?

 

Španski voditelji po vsem videzu sodijo, da je trenutni obseg španske države idealen in da predstavlja vladavino (primerno) velikega obsega. Vsaka preureditev sistema ali morebitno zmanjšanje obsega bi - po izjavah Madrida - pomenila tveganje za demokracijo. O takšnem stališču španskih oblasti smo se lahko v EU prepričali že leta 2008, ko smo razpravljali o neodvisnosti Kosovega. Španski predstavniki v Evropskem svetu so nasprotovali tej neodvisnosti, ker so se bali, da bi bila precedens za Katalonijo. Španskim nasprotnikom kosovske neodvisnosti smo ugovarjali, da bi Kosovo - zaradi izkušnje z Miloševićem - težko sprejelo srbsko nadoblast, pri čemer smo se zavedali zanimive "podrobnosti": kosovski Albanci so razlagali, da je bil zanje kolikor toliko sprejemljiv jugoslovanski federalni okvir, povezava zgolj s Srbijo pa bi bila nesprejemljiva. Bolj kot osamosvojitev in neodvisnost je - če zaupamo tem razlagam - kosovske Albance skrbel izid, s katerim bi bili na koncu na milost in nemilost prepuščeni Srbom. Tak izid za španske kolege ni bil sporen.

 

Mimogrede si lahko zastavimo še neko drugo vprašanje: kako bi se razvijalo slovensko (hrvaško, kosovsko ...) osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

 

Najprej je treba ugotoviti, da Slovenija v tem primeru ne bi imela neposrednega stika z vodstvom EU, ampak bi se o vsem morala najprej dogovoriti v Jugoslaviji, nato bi nas v Evropskem svetu zastopal jugoslovanski predsednik, v komisiji pa jugoslovanski komisar. Voditelji EU, med katere bi spadal tudi predstavnik Jugoslavije (ki morda oz. verjetno ne bi bil Slovenec), bi trdili, da gre za notranji jugoslovanski problem, da je treba varovati jugoslovanski ustavni red itn. (Motijo se tisti, ki ugotavljajo razliko med špansko in jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Ta je po eni strani izhajala iz predpostavke, da so jugoslovanski narodi svojo pravico do samoodločbe že porabili, po drugi strani pa je "bratstvo in enotnost" varovala z Zvezo komunistov, ki je imela v ustavi položaj vrhovnega arbitra.) V resnici bi bil to notranji evropski problem, o katerem bi - kot o svojem problemu - moral odločati Evropski svet, v katerem bi imela Jugoslavija pravico veta.

 

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja. Piscu teh vrstic je bilo rečeno dobesedno takole: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala EU, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija? Recimo, da bi število držav/članic naraslo na 50 in bi bila EU podobna ZDA?

 

Danes je za Slovence, Špance in Katalonce "vladavina velikega obsega" samo Evropska unija, pri čemer bi bilo Unijo očitno potrebno preoblikovati, najbrž po modelu, ki ni daleč od modela Združenih držav Amerike. Osnutek takšne nove evropske ustave je napisal Peter Jambrek, posvojila pa sta ga predsednik Borut Pahor in skupina, ki je znana pod imenom Ljubljanska pobuda.

 

Mimogrede bi se morali vprašati, zakaj Velika Britanija v resnici zapušča Evropsko unijo? Pisec teh vrstic meni, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo zaradi občutka, da v njej ni dovolj velika, morda tudi zaradi strahu, da bi njena kraljica postala lokalna avtoriteta, ki nima niti sedeža v Evropskem svetu. Tudi ko bi ga imela, bi na sestankih - v skladu z uveljavljeno prakso - smela govoriti le nekaj minut.

 

Vrnimo se k tezi, da je demokracija mogoča le v velikih sistemih, oz. da potrebuje "vladavino velikega obsega". Predpostavka te domneve je, da veliki sistemi, ki so večji od večine obstoječih držav (morda z izjemo Kitajske) zahtevajo, predvsem pa - ob upoštevanju konkurence in meritokracije - zagotavljajo boljšo kakovost in boljšo razporeditev človeških virov, tj. osebja, ki upravlja s sistemom. Ob tem se spomnimo nekega predsednika samostojne Slovenije, ki je nekoč urbi et orbi priporočil prenehanje "zaslugarstva", tj. opustitev meritokracije.

 

Morda pa Evropska unija vendarle ni prava "vladavina velikega obsega"? Pisec teh vrstic domneva, da je šele na poti, da postane takšna vladavina. V tem trenutku hitrost in smeri določa nemško-francoski vlak, ki pa seveda še ni evropski vlak. V času Konvencije o prihodnosti EU (2003) je bil med drugim oblikovan koncept pozitivne diskriminacije, ki je dopuščal enakopravnost članov Evropske komisije in je dajal manjšim državam več poslancev, kot bi jih zaslužile glede na število prebivalcev. Ne glede na to so ostale enote sistema različne in raznolike. Na eni strani Nemčija in Francija, na drugi množica manjših držav, med katere spada tudi Slovenija. Ko bi si bile enote EU bolj podobne po ozemeljskem obsegu in po številu prebivalstva, bi bila "vladavina velikega obsega" verjetno boljša. Torej ne bi bilo narobe in napak, ko bi se nekatere velike tvorbe preoblikovale in bi poleg Španije v EU delovala tudi (bolj ali manj) samostojna Katalonija. V ZDA poleg velikih Kalifornije in New Yorka obstajajo še Delaware, Massachusetts in New Hampshire. Nemčija in Francija bi morali postati kot Kalifornija in New York, Katalonija (in Slovenija) pa bi bili podobni čudovitim malim državam Nove Anglije. Seveda bi bilo lepo, ko bi bila z nami tudi stara Anglija. Ali vsaj Škotska?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
Odprta rana na evropskem telesu: 15 let od ruske vojaške agresije na Gruzijo
10
06.08.2023 21:25
V noči med 7. in 8. avgustom 2008, ko so v Pekingu potekale poletne olimpijske igre, je Vladimir Putin napadel Gruzijo. Pred ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Zločini brez zločincev in evtanazija
16
04.08.2023 21:38
Bodimo jasni, pristaši evtanazije niso iz vrst zdravnikov, ki ljudem pomagajo k boljšemu zdravju, večji življenjski sreči in ... Več.
Piše: Andrej Jemec
Asta, basta! (Dovolj te imamo, tovarišica ministrica za nekulturo!)
23
03.08.2023 09:59
Asta Vrečko uvaja državno kulturo. Takšno, ki poskrbi za točno določen del kulturnega establišmenta. Namreč tistega pravega, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo leto Meloni: Od klišejske podobe neofašistke do vse bolj vplivne evropske konservativne političarke
9
02.08.2023 11:30
Po skoraj letu vladanja italijanske premierke Giorgie Meloni si načeloma lahko odahnemo, kajti vsaj kar se tiče italijanske ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.020
02/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.829
03/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.486
04/
V zdravstvu je denarja preveč!
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.474
05/
Nov "dosežek" Mediane: Na lestvico priljubljenosti politikov vrinila nepolitika Boštjana Šefica
Uredništvo
Ogledov: 1.444
06/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.172
07/
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
Blaž Benedik Ivanov
Ogledov: 1.584
08/
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.958
09/
China's local authorities deal with financial constraints amid economic woes
Valerio Fabbri
Ogledov: 464
10/
Konec svobode: Direktor NIJZ Branko Gabrovec nas vabi zaposlene, naj pridno ovajamo drug drugega
Milan Krek
Ogledov: 3.853