Komentar

Ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno?

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala Evropska unija, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija?

04.10.2017 23:31
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Evropska unija   Španija   Katalonija   ZDA   Robert A. Dahl   Edvard Kocbek   Slovenija   Kosovo   neodvisnost

Kako bi se razvijalo slovensko osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

V dneh po katalonskem referendumu se je pojavilo vprašanje, ali lahko v Španiji pričakujemo državljansko vojno? (poročilo Sveta za javno diplomacijo iz Barcelone o intenziviranju represije v Kataloniji je dostopno tukaj). Državljanska vojna v Španiji bi bila ponovitev tragičnega dogajanja med letoma 1936 in 1939, ki se je končalo z zmago fašistov in o katerem je leta 1937 v eseju Premišljevanje o Španiji kritično in prizadeto pisal Edvard Kocbek. (Kocbekovo premišljevanje je spravilo v obup slovensko Cerkev, sledila pa je tudi kriza revije Dom in svet.) O španski državljanski vojni ni mogoče razmišljati brez upoštevanja generalisima Franca oz. fašizma. Ponovitev državljanske vojne bi bila nekaj podobnega kot ponovitev nemškega nacionalnega ali sovjetskega internacionalnega socializma. Če postavimo državljansko vojno v oklepaj, nam vseeno ostane nekaj pomembnih vprašanj, na katera je mogoče v tem trenutku odgovoriti bolj ali manj shematično in približno.

 

Znani ameriški politolog Robert A. Dahl je bil prepričan, da v prihodnosti demokracija ne bo odvisna od avtonomije sistema, ampak od "vladavine velikega obsega". S tem ni mislil velikih imperijev, kot so bili nekoč avstrijski, britanski ali sovjetski, ampak - očitno - Združene države Amerike, ki vsebujejo 50 federalnih enot. ZDA so pač "vladavina velikega obsega". Z ZDA je do neke mere primerljiva Evropska unija, ki zaenkrat ne kaže težnje, da bi imela bistveno več kot 28 članic, ampak, če sodimo po brexitu, rajši manj. Kam je mogoče - v kontekstu teh ugotovitev in primerjav - umestiti problem med Španijo in Katalonijo?

 

Španski voditelji po vsem videzu sodijo, da je trenutni obseg španske države idealen in da predstavlja vladavino (primerno) velikega obsega. Vsaka preureditev sistema ali morebitno zmanjšanje obsega bi - po izjavah Madrida - pomenila tveganje za demokracijo. O takšnem stališču španskih oblasti smo se lahko v EU prepričali že leta 2008, ko smo razpravljali o neodvisnosti Kosovega. Španski predstavniki v Evropskem svetu so nasprotovali tej neodvisnosti, ker so se bali, da bi bila precedens za Katalonijo. Španskim nasprotnikom kosovske neodvisnosti smo ugovarjali, da bi Kosovo - zaradi izkušnje z Miloševićem - težko sprejelo srbsko nadoblast, pri čemer smo se zavedali zanimive "podrobnosti": kosovski Albanci so razlagali, da je bil zanje kolikor toliko sprejemljiv jugoslovanski federalni okvir, povezava zgolj s Srbijo pa bi bila nesprejemljiva. Bolj kot osamosvojitev in neodvisnost je - če zaupamo tem razlagam - kosovske Albance skrbel izid, s katerim bi bili na koncu na milost in nemilost prepuščeni Srbom. Tak izid za španske kolege ni bil sporen.

 

Mimogrede si lahko zastavimo še neko drugo vprašanje: kako bi se razvijalo slovensko (hrvaško, kosovsko ...) osamosvajanje, ko bi bila Jugoslavija leta 1991 članica Evropske skupnosti?

 

Najprej je treba ugotoviti, da Slovenija v tem primeru ne bi imela neposrednega stika z vodstvom EU, ampak bi se o vsem morala najprej dogovoriti v Jugoslaviji, nato bi nas v Evropskem svetu zastopal jugoslovanski predsednik, v komisiji pa jugoslovanski komisar. Voditelji EU, med katere bi spadal tudi predstavnik Jugoslavije (ki morda oz. verjetno ne bi bil Slovenec), bi trdili, da gre za notranji jugoslovanski problem, da je treba varovati jugoslovanski ustavni red itn. (Motijo se tisti, ki ugotavljajo razliko med špansko in jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Ta je po eni strani izhajala iz predpostavke, da so jugoslovanski narodi svojo pravico do samoodločbe že porabili, po drugi strani pa je "bratstvo in enotnost" varovala z Zvezo komunistov, ki je imela v ustavi položaj vrhovnega arbitra.) V resnici bi bil to notranji evropski problem, o katerem bi - kot o svojem problemu - moral odločati Evropski svet, v katerem bi imela Jugoslavija pravico veta.

 

Ko smo leta 1990 in 1991 Slovenci razlagali svoje načrte z osamosvojitvijo državnikom ali diplomatom iz Evropske unije, smo bili deležni strogega zavračanja. Piscu teh vrstic je bilo rečeno dobesedno takole: "Pomislite, kaj bi bilo, če bi se Francija razdelila na več držav in bi potemtakem dobila več komisarjev! Recimo osem namesto enega!" Sogovorniki so imeli veliko zalogo prepričljivih argumentov. Recimo, koliko držav bi vsebovala EU, ko bi se razdelile še Velika Britanija, Nemčija, Italija ali Španija? Recimo, da bi število držav/članic naraslo na 50 in bi bila EU podobna ZDA?

 

Danes je za Slovence, Špance in Katalonce "vladavina velikega obsega" samo Evropska unija, pri čemer bi bilo Unijo očitno potrebno preoblikovati, najbrž po modelu, ki ni daleč od modela Združenih držav Amerike. Osnutek takšne nove evropske ustave je napisal Peter Jambrek, posvojila pa sta ga predsednik Borut Pahor in skupina, ki je znana pod imenom Ljubljanska pobuda.

 

Mimogrede bi se morali vprašati, zakaj Velika Britanija v resnici zapušča Evropsko unijo? Pisec teh vrstic meni, da Velika Britanija zapušča Evropsko unijo zaradi občutka, da v njej ni dovolj velika, morda tudi zaradi strahu, da bi njena kraljica postala lokalna avtoriteta, ki nima niti sedeža v Evropskem svetu. Tudi ko bi ga imela, bi na sestankih - v skladu z uveljavljeno prakso - smela govoriti le nekaj minut.

 

Vrnimo se k tezi, da je demokracija mogoča le v velikih sistemih, oz. da potrebuje "vladavino velikega obsega". Predpostavka te domneve je, da veliki sistemi, ki so večji od večine obstoječih držav (morda z izjemo Kitajske) zahtevajo, predvsem pa - ob upoštevanju konkurence in meritokracije - zagotavljajo boljšo kakovost in boljšo razporeditev človeških virov, tj. osebja, ki upravlja s sistemom. Ob tem se spomnimo nekega predsednika samostojne Slovenije, ki je nekoč urbi et orbi priporočil prenehanje "zaslugarstva", tj. opustitev meritokracije.

 

Morda pa Evropska unija vendarle ni prava "vladavina velikega obsega"? Pisec teh vrstic domneva, da je šele na poti, da postane takšna vladavina. V tem trenutku hitrost in smeri določa nemško-francoski vlak, ki pa seveda še ni evropski vlak. V času Konvencije o prihodnosti EU (2003) je bil med drugim oblikovan koncept pozitivne diskriminacije, ki je dopuščal enakopravnost članov Evropske komisije in je dajal manjšim državam več poslancev, kot bi jih zaslužile glede na število prebivalcev. Ne glede na to so ostale enote sistema različne in raznolike. Na eni strani Nemčija in Francija, na drugi množica manjših držav, med katere spada tudi Slovenija. Ko bi si bile enote EU bolj podobne po ozemeljskem obsegu in po številu prebivalstva, bi bila "vladavina velikega obsega" verjetno boljša. Torej ne bi bilo narobe in napak, ko bi se nekatere velike tvorbe preoblikovale in bi poleg Španije v EU delovala tudi (bolj ali manj) samostojna Katalonija. V ZDA poleg velikih Kalifornije in New Yorka obstajajo še Delaware, Massachusetts in New Hampshire. Nemčija in Francija bi morali postati kot Kalifornija in New York, Katalonija (in Slovenija) pa bi bili podobni čudovitim malim državam Nove Anglije. Seveda bi bilo lepo, ko bi bila z nami tudi stara Anglija. Ali vsaj Škotska?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
3
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,164
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,159
03/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,404
04/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,336
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,571
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,628
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,106
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,213
09/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,373
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 947