V soboto, 1. oktobra, sem bil pri vhodu v Col·legi Verd v Gironi (vir), običajnem volišču, da bi glasoval na referendumu o neodvisnosti Katalonije. Tam je bilo na stotine ljudi različnih starosti in socialnih stanov, družin z otroki, miroljubnih meščanov, ki so zaradi groženj španske vlade proti katalonski demokraciji čakali pred šolo. Nenadoma nas je okoli 9. ure obdalo veliko število (20 do 25) oklepnih vozil nacionalne policije (španske države, ne katalonske vlade) s silami za obvladovanje neredov, opremljenih za preprečevanje nasilne demonstracije, kot je bila tista med G-8.

Meščani so mirno stali pred vrati in so na njihov napad odgovorili s pasivnim odporom. Sunki in grožnje so trajali okoli pol ure, nato je njihov poveljnik ukazal napad s pendreki - obstaja posnetek z GoPro kamero, ki jo je izgubil neki agent, na katerem se razločno sliši takšen ukaz -, katerega nesorazmerno nasilje je povzročilo številne poškodbe, tako telesne kot duševne. Uporabili so tudi dolgocevne puške (brez krogel), s katerimi so streljali tik poleg naših obrazov. Tepež z gumijevkami je bil nevzdržen, čeprav smo se ščitili z rokami, so nas tolkli po glavah in nogah. V nekem trenutku so z uporabo tega objestnega nasilja zavzeli vrata na šolsko dvorišče. Ne da bi pomišljali, so poskakali čez in preprečili dostope do šole.

Tisti v notranjosti (telovadnici) se niso mogli upirati. Nihče od nas ni bil nasilen, nihče se ni dotaknil policajev ipd. Iskali so volilne skrinjice in volilno gradivo, toda na nečloveški način. O tem obstaja zelo prepričljiv filmski dokaz. Ustrahovali so otroke, mladostnike, ženske in stare ljudi, vse nas; prostor so zapustili "zmagoslavno" – potem ko so polomili nekaj omar, kot so mi povedati tisti, ki so bili noter – ne da bi karkoli zasegli. Medtem ko so odhajali, so jih stotine navadnih meščanov glasno obsojale, vendar se jih nihče ni dotaknil.

Bil sem prestrašen in zmeden. Po tem sem sledil njihovi brezciljni poti po različnih krajih in mestih še ves dan, bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja. Mislil sem, da so se take stvari dogajale samo v Srbiji med vojno izven Evropske unije.

Videl sem, trpel sem, sem priča.

Xavier Serra Besalú, 55, je profesor filozofije na Inštitutu Salvador Espriu, Girona. Sledite mu na tviterju: @xserra

Opomba uredništva

Proti španskemu državnemu terorju nad Katalonci lahko protestirate po elektronski pošti

emb.liubliana@maec.es ali 

emba.espa.eslovenia@siol.net

mpilar.ycaza@maec.es

ali po po telefonu 014202311.