Komentar

Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah

V parlament je prišel predlog zakona, s katerim bi ponovno omejili obratovanje trgovin ob nedeljah. Takšno omejitev smo leta 2003 na referendumu pravzaprav večinsko že sprejeli (ob sicer skromni udeležbi), vendar so kasnejše ustavne presoje uveljavitev "ljudske volje" prelagale. Nato pa je bil v letu 2006 sprejet dogovor med sindikati in zbornico, po katerem so ostale trgovine ob nedeljah odprte ob ustreznem nagrajevanju zaposlenih.

09.10.2017 00:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   trgovine   nedelja   odpiralni čas   zakom   potrošniki   referendum

Države z zelo visoko stopnjo regulacije obratovalnega časa - Nemčija, Avstrija, Švica ... - so bolj naklonjene tradiciji, imajo homogeno prebivalstvo in ustaljene življenjske navade.

Sam sem v vlogi predsednika uprave ene večjih trgovskih družb v Sloveniji ves čas nasprotoval odpiralnemu času trgovin tudi ob nedeljah, čeprav sem bil pri tem med kolegi (trgovci) bolj kot ne osamljen. Zato trgovine Merkurja v času mojega mandata (do leta 2010) ob nedeljah niso bile odprte. Razlog je bil deloma v ekonomiki, saj z zaslužki skoraj nismo pokrili dodatnih stroškov. Dodatno pa tudi nisem videl nuje, da bi zaposlene obremenjevali še ob nedeljah. Nasploh sem mnenja, da je prosti čas bolje preživljati v naravi kot pa s hojo po trgovinah. Seveda moram priznati, da mi kot potrošniku daljši čas obratovanja odgovarja in da občasno zaidem v trgovino tudi ob nedeljah - a ne bi bilo nobene večje katastrofe, če tega ne mogel. Pobrskalsem po računalniku in našel tekste iz leta 2003, v katerem sem takšno stališče tudi zagovarjal. Navedbe so še vedno aktualne, zato takratno razmišljanje z isto vsebino tudi ponovno objavljam (uredništvo pa je malenkostno editiralo izvirni tekst, op. uredn.):

 

Obratovalni čas trgovin - ali točneje: vprašanje, ali naj bodo trgovine v nedeljo odprte ali ne - je v slovenski javnosti ena najbolj aktualnih tem že kar nekaj let. Kljub različnim poskusom uskladitve pogledov med zainteresiranimi stranmi – delodajalci, delojemalci in vlado (potrošniki niso sodelovali!), do dogovora ni prišlo. Pri reševanju te dileme si tudi nismo mogli pomagati z vzorci iz Evropske unije. Dejstvo je, da so rešitve po državah zelo različne. Tako imamo na eni strani države z zelo visoko stopnjo regulacije obratovalnega časa, kamor spadajo predvsem države germanskega sveta (Nemčija, Avstrija, Švica ...). Njihova skupna značilnost je mogoče v tem, da so bolj naklonjene tradiciji, da imajo homogeno prebivalstvo in ustaljene življenjske navade. V drug sklop bi lahko šteli predvsem države romanskega sveta (Italija, Francija, Španija ...), kjer je zakonodaja nekoliko liberalnejša. V tretjo skupino pa spadajo, pogojno rečeno, anglosaksonske države (Anglija, ZDA, Švedska …), ki so se popolnoma prepustile toku tržne ekonomije in obratovalni čas prepuščajo v celoti odločitvam posameznih trgovskih subjektov. Če bi ocenjevali, kateri skupini držav je po delovanju Slovenija bližja, bi verjetno izbrali germanski model, vendar bi bila takšna ocena preveč posplošena, predvsem pa naša izbira oz. odločitev ne bi smela temeljiti na tem. Poudariti pa je tudi potrebno, da so v večini držav v času recesije prisotne tendence, po katerih bi delovni čas trgovin podaljšali in s tem spodbujali potrošnjo.

 

Praksa je torej v svetu različna in zato se moramo v Sloveniji sami odločiti, kakšen vzorec je za naše navade najbolj primeren. Ker ustreznega dogovora ni bilo, so sindikati izsilili referendumsko odločanje. Ta pot sprejemanja odločitev je bila sicer verjetno mišljena za iskanje odgovorov na pomembnejše narodove dileme, vendar mogoče v primeru obratovalnega časa trgovin takšen način niti ni tako napačen, če odmislimo stroške. Konec koncev gre za preprosto vprašanje in verjetno je še najbolj prav, da odločijo potrošniki.

 

Podobno kot pri nas, tudi drugod po Evropi spremlja spreminjanje zakonodaje s področja obratovalnega časa precejšnja družbena polemika. Pri tem je značilno, da ta temelji predvsem na vrednostnih sodbah, manj pa na rezultatih ekonomskih analiz. Vseeno pa lahko to tematiko nekoliko analiziramo tudi z ekonomskega stališča.

 

Po uradnih statističnih podatkih prebivalstvo porabi približno dobrih 70 odstotkov razpoložljivega dohodka za nakup različnega blaga v trgovinah (od živil, oblačil, tehničnih predmetov do avtomobila in goriv). Preostala sredstva nameni za plačilo storitev (gostinstvo, rekreacija, zdravstvo, prevozi, komunala, najemnine, kultura ipd.). Z dviganjem standarda se delež storitev nekoliko povečuje, na krajši rok pa je struktura dokaj konstantna. Z ugodnim kreditiranjem lahko v nekem obdobju sicer obseg potrošnje nekoliko povečamo, vendar bo zato v naslednjem nekoliko nižja. Obseg nakupov v trgovini kot celoti je torej dokaj konstanten in ni odvisen od tega, ali so trgovine odprte dan več ali manj. To seveda ne pomeni, da bi bil obseg prodaje enak tudi, če bi bile trgovine odprte le dan v tednu. Nedvomno pa prodajne kapacitete zadoščajo, da lahko prebivalstvo celotna sredstva namenjena za nakupe v trgovini potrošijo v šestih dneh tedensko. Če so trgovine odprte tudi v nedeljah, se več ali manj isti obseg nakupov raztegne na sedem dni. V kolikor je zaradi daljšega časa obratovanja potrebno več zaposlenih v trgovini, potem ima trgovina kot celota v primeru sedemdnevnega delavnika pravzaprav več stroškov ob enakih dohodkih. Poleg tega so zaposleni v nedeljah dražji, dodaten strošek pa je tudi obratovanje objektov (hlajenje, ogrevanje …).

 

Za panogo trgovine kot celoto torej velja, da je sedemdnevno obratovanje nedvomno dražje in ker se to ne v glavnem ne odrazi v večjem obsegu prodaje, ti dodatni stroški znižujejo dobičke trgovine ali pa se odrazijo v nekaj višjih cenah. To velja samo za panogo trgovine - gledano kot celota. Če pa analiziramo posamezno trgovino, je prodaja v nedeljah lahko ravno tako ali pa še bolj dobičkonosna. Posebno kadar obratujejo ob nedeljah samo nekatere trgovine. Takrat imajo te v celem tednu nedvomno nekaj večjo prodajo in s tem boljši rezultat. Res pa je tudi, da nihče ne računa, koliko je potem manjši obseg prodaje med tednom in s tem takrat nekoliko slabši rezultat. Celotna opisana ekonomska logika torej temelji na tem, da tudi z daljšim obratovalnim časom prebivalstvo ne menja strukture potrošnje in da zapravi v trgovinah približno enak obseg razpoložljivega denarja.

 

V tej zgodbi pa seveda ne smemo pozabiti na potrošnika kot ključnega igralca. Tudi tu je nesporno, da je podaljšani odpiralni čas zanj ugodnejši. Omogoči mu večjo fleksibilnost pri razporejanju časa. Ko se na ugodnosti navadiš, jih je zelo boleče zmanjšati. Razprava o nedeljskem odpiralnem času se bo, podobno kot v Evropi, vrtela predvsem okoli vrednostnih sodb o prednostih in slabostih takšne ali drugačne rešitve. Tuje izkušnje kažejo, da so možne seveda vse variante, ekonomika pa kakšnih prednosti podaljševanju obratovalnega časa ne daje. Tudi praksa v Nemčiji dokazuje, da je seveda možno "zapraviti" celotna razpoložljiva sredstva prebivalstva tudi v krajšem odpiralnem času trgovin.

 

Na žalost pa se je razprava v Sloveniji glede odpiralnega časa trgovin v nedeljo doslej močno obremenjevala z dilemo, ali je nedelja čas za cerkev ali nakupe. Prav bi bilo, da se opredeljujemo glede vprašanja, v kakšno družbo želimo: v čisto potrošniško (med tednom delo, v soboto in nedeljo nakupi), ali pa bomo imeli tudi čas za izlete, rekreacijo, šport in podobne aktivnosti. Drži, da je vse to možno planirati tudi poleg nakupovanj, vendar moramo upoštevati, da je že kar blizu 15 % aktivnega prebivalstva zaposlenega v trgovini. Zagovarjam stališče, po katerem bi bile trgovine - razen izjem - v nedeljo zaprte. Med izjeme pa bi mogoče preprosto uvrstili vse lokale do npr. 100 m2 prodajne površine, kar bi potrošnikom omogočilo vse nujne nakupe, poleg tega pa bi še vzpostavili nekoliko ravnotežja v ponudbi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
2
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.424
02/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.257
03/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.968
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.936
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.306
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 929
07/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.249
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 966
09/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.181
10/
Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno
Dimitrij Rupel
Ogledov: 14.353