Državni uradnik Adem Skender, zaposlen na Ministrstvu za kulturo od leta 2004, je izdal namreč suvereno odločbo, s katero je odločil, da družba PRO PLUS d.o.o., ki ima v 100% lasti družbo POP TV d.o.o., nista povezani družbi. Ker družbi po mnenju Skenderja nista povezani, Ministrstvo za kulturo ni pristojno odločati o prevzemu največje komercialne televizije v državi, ki ima v Sloveniji najmanj 70% tržni delež. Z drugimi besedami, najbolj transparentno in nedvomno obliko povezanosti teh dveh pravnih oseb (100% lastništvo) je državni uradnik Adem Skender označil za nepovezano. Še huje, v pravilnost svoje odločitve, čeprav po izobrazbi ni ne ekonomist ne pravnik, je prepričal tako ministra Toneta Peršaka kot tudi celotno pravno službo ministrstva. Pri pripravi nezakonite odločbe pa mu je pomagal pravnik Branko Jezovšek, ki je znan po tem, da je slovenskim medijem na lanski javni razpravi o zakonu o medijih svetoval, da naj se izselijo iz države, če jim v Sloveniji ni kaj všeč (vir). No, očitno se slovenskim medijem res ne bo potrebno izseliti, saj jih bo pokopala njegova škandalozna odločba kar doma ...

Naj spomnimo: Zakon o medijih, Zakon o gospodarskih družbah in Zakon o davku od dohodka pravnih oseb določajo, da sta dve pravni osebi povezani, če ima prva v drugi večinski delež. Zakon o medijih povezane osebe določa v 4. alineji drugega odstavka 57. člena: dve osebi sta povezani, če ima prva v drugi najmanj 20% delež. Zakon o gospodarskih družbah določa to v 527. členu v prvi alineji prvega odstavka, Zakon o davku od dohodka pravnih oseb pa v 16. členu. Kljub nedvoumno zakonski definicij povezanih oseb je državni uradnik Skender ob podpori ministra Toneta Peršaka odločil, da kupec družbe Pro PLUS, ki ima v lasti POP TV, ne potrebuje soglasja ministrstva.

Ministrstvo bi lahko preprečilo prevzem!

Poleg 57. člena, ki določa povezane osebe, pa je potrebno znati brati tudi 58. člen Zakona o medijih. Bralcem se opravičujemo, ker takole v članku razlagamo pravne zadeve, ampak če boste pozorno prebrali, boste lahko ugotovili samo dvoje:

1. kako zelo ekstremno nesposoben je Tone Peršak

ali pa

2. kako zelo skorumpiran je Tone Peršak!

Zato, prosimo, pozorno preberite naslednjih nekaj vrstic.

Prvi odstavek 58. člena pravi:

Najbolj pomemben pa je 4. odstavek:

Prvi odstavek pomeni, da če želite kupiti več kot 20% delež v družbi POP TV d.o.o., morate dobiti soglasje Ministrstva za kulturo. Četrti odstavek 58. člena pa pravi, da se v ta delež (delež iz prvega odstavka) vštevajo tudi deleži "obvladujočih podjetij". Obvladujoče podjetje je torej podjetje PRO PLUS d.o.o., saj je PRO PLUS 100% lastnik družbe POP TV d.o.o.. POP TV je v tem primeru odvisno podjetje. Ker zakon v 4. odstavku navaja, da se v delež, za katerega je treba dobiti soglasje, šteje tudi obvladujoče podjetje, bi moral tudi kupec družbe PRO PLUS dobiti soglasje ministrstva za kulturo.

Skratka; tudi če kupujete lastnika POP TV d.o.o., ki je v tem primeru družba PRO PLUS d.o.o., potrebujete soglasje ministrstva za kulturo. Državni uradnik in sociolog Adem Skender, pa je skupaj z ministrom Peršakom odločil, da niso pristojni odločati, ker PRO PLUS d.o.o. ni POP TV. Tako sta "strokovnjaka za medijsko pravo" Skender in Peršak zapečatila usodo večine slovenskih medijev in telekomunikacijskih podjetij.

Zakaj tako menimo, v nadaljevanju.

Tretji odstavek 58. člena Zakona o medijih določa, da lahko ministrstvo izdajo soglasja zavrne, če ima taka družba prevladujoč položaj. In PRO PLUS prevladujoč položaj nedvomno ima. Zakon o medijih v 3. odstavku (prva alineja) omogoča zavrnitev izdaje soglasja, če nekdo ustvari prevladujoč položaj:

PRO PLUS (POP TV) s 75% tržnim deležem najbolj vpliven medij v Sloveniji!

Nedvomno je družba PRO PLUS, ki ima v 100% lasti TV programje POP TV, Kanal A, Brio, Oto in Kino ter najbolj obiskano spletno stran v državi 24ur.com, najbolj vplivna medijska hiša v državi. Na spletni strani družbe CME (vir) so objavljeni uradni podatki za leto 2015: Družba PRO PLUS (CME) dosega 48% gledalcev in 75% tržni delež!

Samo spletna stran 24ur vsak dan doseže 681.302 bralcev (vir: Moss, september 2017) in je že več let najbolj obiskana spletna stran v državi. Torej trenutni lastnik POP TV, tj.družba CME, sam priznava, da obvladuje 75% slovenskega TV trga in 48% gledalcev.

Uradni podatki o prevladujočem položaju, ki jih je objavil trenutni lastnik POP TV (CME) za leto 2015:

Zakaj menimo, da je minister Tone Peršak ob pomoči Adema Skendra dolgoročno nepopravljivo oškodoval državno premoženje in slovenski medijski prostor?

Nesporno je, da PRO PLUS obvladuje slovenski televizijski trg. Nesporno je, da ima PRO PLUS 48% vseh gledalcev. Nesporno je, da je spletna stran 24ur najbolj brana spletna stran v državi že nekaj let. Nesporno je, da je Telemach največji kabelski operater v državi z več kot 50% tržnim deležem.

Kaj torej dobimo, ko se kabelski operater, ki odloča o tem, kaj bo gledalo 50% imetnikov kabelskega priključka, poveže s TV hišo, ki ima 75% trga in 48% gledalcev?

Dobimo najvplivnejšo gospodarsko družbo v državi.

Povsem upravičeno lahko pričakujemo, da bo ob zaključeni transakciji POP TV poln oglasov za ugodne storitve fiksne in mobilne telefonije, interneta in kabelske televizije družbe Telemach. Telemach že ta trenutek ponuja tako ugodne cene, da mu drugi niso kos. Kako bo lahko državni Telekom Slovenije konkuriral Telemachu, če bo najbolj gledana TV v državi razglašala, da je Telemach najboljši? Kako bosta konkurirala T2 in A1, ki sta oba odvisna od TV oglasov najbolj gledane TV postaje? Kako bodo konkurirali ostali kabelski operaterji, ko bo POP TV dvignil ceno svoje naročnine na recimo 10 evrov? Ne bodo mogli.

Telemach bo POP TV ju lahko nakazal kakršnokoli naročnino, saj bo ta šla v žep istega lastnika, ki bo recimo s to isto naročnino nazaj dokapitaliziral Telemach in tako ostale kabelske operaterje iztisnil iz trga. Vsak podjetnik ve, da če plačuješ samemu sebi, lahko postaviš najvišjo ceno in izločiš vse tekmece. Tone Peršak je tako zadal smrtni udarec tudi državnemu Telekomu, ki bo ob združitvi POP TV in Telemacha postal podjetje, ki ga tudi kupiti nihče ne bo več želel. Kdo pa bi si upal vlagati v podjetje, ki ima konkurenco, ki obvladuje najmočnejši medij v državi?

Tone Peršak je uspel z eno potezo povsem razvrednoti državni Telekom, T2 in ostale kabelske operaterje. Seveda to še ni vse. Ko bodo ostali operaterji izrinjeni iz trga, bo Telemach lahko dvignil cene kabelske TV na 100 evrov na mesec. Ceno pa bomo plačali vsi državljani.

Prenose košarke, monopolizacija in upočasnitev delovanja slovenskih spletnih strani

Mogoče je samo naključje, da je Direct media, agencije iz Srbije, pravice za košarko prodala za 4 leta družbi Pro Plus, ki bo kmalu v lastništvu družbe United, katere solastnik je eden najbogatejših Srbov. Ni izključiti tudi tega, kar se je dogajalo v ZDA, ko so kabelski operaterji "upočasnili" vsebine, ki so jim bile konkurenčne (npr: Netflix). Največji kabelski in spletni operater bo lahko recimo upočasnil vse spletne strani, ki delajo konkurenco spletnemu portalu 24ur.com. Če boste recimo poskušali brati novice na spletni strani Dnevnik.si ali Večer.si, bosta ti strani delovali počasneje in boste zato raje brali 24.ur.com, ki bo delovala bliskovito hitro. To so seveda samo ugibanja na osnovi tega, kar se je zgodilo v ZDA, od koder prihaja tudi lastnik Telemacha in bodoči lastnik POP TV. Nesporno je, da se je v ZDA to zgodilo. Kabelski operaterju so v Netflixu videli konkurenco in so upočasnili internet, zato da Netflix ni deloval (vir). To se je sicer zgodilo v državi, kjer noben operater ne obvladuje 50% trga in kjer veljajo visoki standardi zaščite svobodne podjetniške pobude.

Kaj se torej zgodi šele v državi, kjer pravna služba misli, da tudi če imaš 100% lastništvo, nisi povezana oseba? Kaj se bo zgodilo, če bi RTV Slovenija z gledanostjo ogrožala POP TV. Kaj lahko prepreči družbi Telemach, da RTV Sloveniji namesto programskega mesta ne dodeli recimo kanala 761 in nato čez en teden kanal 429 in potem čez 14 dni kanal 847? Kdo bo sploh še gledal televizijo, ki se vsak teden nahaja na drugem kanalu?

Bodoči lastnik POP TV je že leta 2013 preko družbe iz svoje skupine onemogočil slovenskim gledalcem Telekomovega SIOL TV gledanje športnih programov Šport Klub. Ceno je dvignil celo za petkrat (vir)! Kdo potem jamči, da do podobnih petkratnih dvigov ne bo prišlo po prevzemu POP TV?

Dragan Šolak je res car!

Slovenskim politikom, kot so Miro Cerar, Karl Erjavec in Dejan Židan svetujemo, da se čim prej napovedo na sestanek pri gospodu Draganu Šolaku, ki vodi družbo United. Dragan Šolak bo namreč kmalu odločal o vaši usodi. Njegovi medijski imperij bo odločal o tem, kaj in kdaj se bo v Sloveniji o vas bralo, pisalo ali gledalo. Gospod je v bistvu postal najvplivnejša medijska oseba v državi. Državljan Kane. Lahko mu samo čestitamo.

Njegovi zagotovo dobri in drago plačani odvetniki so ugotovili, da družba United potrebuje soglasje Ministrstva za kulturo. Ne najbolj uspešen pisatelj in minister Tone Peršak ob pomoči državnega uradnika in sociologa Adema Skendra pa je s skupno pravno analizo ugotovil, da soglasje ni potrebno. V uredništvu portala+ se sicer sprašujemo, ali sta tako skorumpirana ali tako nesposobna? Dvomi se porajajo predvsem zato, ker je ta isti Skender v primeru nakupov malih lokalnih medijev zahteval celo posebne izjave o nepovezanosti. V primeru največjega medijskega prevzema pa kar naenkrat ni pristojen in nič ne more. Kako je to mogoče?

Velika škoda ne prav velikega pisatelja

Nezakonit prevzem POP TV je samo en primer škode, ki nastane zaradi tega, ker želi Miro Cerar ostati premier za vsako ceno. Tudi za ceno tega, da imamo najbolj nekompetentnega ministra za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije. S tem člankom verjetno ne bomo mogli nič spremeniti. Ministru, ki se je komaj pred kratkim naučil brati iz ekrana in mu baje zato ni več treba tiskati elektronske opiše (tako se je gospd Peršak na posvetu o digitalizaciji v kulturi dne 19. septembra letos namreč sam javno pohvalil), pač ni možno ničesar dopovedati. Ravno tako posledic te škandalozne Peršak-Skenderjeve odločitve zagotovo ne razume niti premier Cerar, ki se v glavnem ukvarja samo še s tem, da na tviterju hvali svoje virtualne gospodarske uspehe.