Komentar

Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi

Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se počasi ne pride nikamor. V Barceloni lahko zdaj samo upajo, da se jim bo nekoč spet ponudila priložnost za razglasitev neodvisnosti; da udarec, ki jim ga bo vrnil imperij, za republiko ne bo usoden. Kajti romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole interesi. Ker ta hip samostojna Katalonija ni v interesu nikogar (razen seveda Kataloncev), se ne more zgoditi. Vseeno pa ta zgodba sama po sebi prinaša kup simbolike in ima brez dvoma za Evropo in evropsko identiteto precejšnjo sporočilnost.

11.10.2017 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropa   Slovenija   Izjava   intelektualci   desnica   levica   frankizem

Foto: Flickr

Gospodarske in finančne dimenzije katalonske neodvisnosti niso nepomembne, sploh za španski javni dolg ne. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države.

Lagal bi, če bi zapisal, da nisem do zadnjega upal, da bo Kataloncem vseeno uspelo. Da bo duh romanticizma po dolgem času ponovno preplavil staro, nestrpno in godrnjavo Evropo. Kdaj pa je nazadnje nastala nova država na evropskih tleh? Skoraj smo že pozabili na to, kako je, ko se "rodi nacija". Celo Slovenci smo se že skoraj zlili v to zdolgočaseno, cinično in egocentrično evropsko mediokriteto; skoraj smo že izgubili občutek za "rojstvo nacije", s katerim smo se sami opijali pred več kot četrt stoletja. Če v očeh arijskih Evropejcev ne bi bili manjvredna periferija, če bi nas maternica Stare in prave Evrope že vsrkala, potem, se bojim, bi tudi na prizadevanja Kataloncev gledali s precej manj zanimanja in naklonjenosti. A ker smo, kar smo - in vsaj glede odnosa do manjšin in malih narodov brez nacionalnih držav smo lahko ponosni nase -, nas center Evrope nikoli ne bo vzel za svoje. Še Avstrijce so komaj. Ampak s tem se nima smisla obremenjevati, ker smo lahko v marsičem boljši od tistih Evropejcev, ki smo jih z jezo in osuplostjo gledali na začetku devetdesetih, ko je v naši soseščini divjala vojna, oni pa so se delali, kot da se jih ne tiče. Slovenska senzibilnost se je z vstopom v Evropsko unijo sicer precej zmanjšala, vendar na srečo ni izginila. Katalonska zgodba je dokaz, da nosimo v sebi nekaj, česar nima veliko evropskih nacij. Meni se zdi to bolj dragoceno kot obremenjevanje z ideološkimi delitvami, polpreteklo zgodovino ali bedno vlado Mira Cerarja - kajti vse to bo odplaknila zgodovina, medtem ko bo občutek za pravičnost, ki ga kot nacija nosimo v svojih genih, ostal za vedno.

 

Prav zato, ker nam ni vseeno, smo včeraj sestavili Izjavo o Kataloniji, ki smo jo poimenovali "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti" (vir). Prevedena je v štiri jezike (tudi katalonščino, angleščino in španščino), ekskluzivno pa smo jo objavili na portalu+ predvsem zato, ker sem okvirno besedilo sestavil jaz in ker je portal+ v zadnjih dveh tednih vzpostavil stike z več katalonskimi uredniki in novinarji, ki nas obveščajo o dogajanju, za katerega se mainstream mediji pogosto ne zanimajo.

 

Ko sem prejšnji teden na eni izmed televizij razlagal, zakaj sem se osebno tako angažiral za "katalonsko stvar", sem povedal, da je morda krivo to, da sem slovensko osamosvojitev kot petnajstletnik lahko opazoval le od daleč, brez kakršne koli možnosti, da bi v njej aktivno sodeloval. Verjetno sem zato v teh dneh tako zavzeto spremljal katalonski boj za neodvisnost, v katerem je tudi marsikdo drug zaznal določeno simboliko na idejni, celo ideološki ravni. Pri nas je bilo to opaziti kot zadrego trde, radikalne desnice, medtem ko so liberalci, normalni desničarji in celotna levica Katalonce zelo odkrito in iskreno podprli. Na evropski ravni je bila diskrepanca sicer manjša, saj so se le redki izpostavili s svojim mnenjem ali kritiko ravnanja španskih oblasti. Vseeno pa je bila zarota molka, ki so si jo privoščili desničarji, po mojem mnenju prehuda in odbijajoča. Celo Angela Merkel, ki je v preteklosti večkrat pokazala čustva, ko je šlo za ljudi v stiski, se je v primeru Katalonije obnašala tako, kot da je to zanjo španska vas, kot pravimo pri nas. Je ekonomsko ozadje res tako močno, da je zasenčilo vse pravne, moralne in celo politične aspekte katalonske želje po neodvisnosti? Očitno je vsaj tako močno kot je pomenljiva simbolika konflikta med imperialnim Madridom in uporno republikansko provinco. V tem spopadu, ki se zagotovo nezavedno napaja tudi iz zgodovinskega spomina, smo se očitno ponovno "grupirali" glede na svoje simpatije do idealov republike.

 

Poskus katalonske osamosvojitve me je spominjal na nogometno tekmo, kjer obe ekipi delata hude napake, vendar rezultat kljub vsemu ostaja neodločen. Ko že pričakujemo sodnikov podaljšek, se zgodi prekinitev. Nekako tako je bilo tudi sinoči v Barceloni: katalonski parlament je bil seznanjen, da so njihovega pokrajinskega predsednika Carlesa Puigdemonta "stisnili" do te mere, da je moral odstopiti do prvotnega načrta in projekt osamosvojitve odložiti do nadaljnjega. Ker so (bili) v ozadju veliki in strateški interesi, sem prepričan, da prav veliko menevrskega prostora ni imel. Če bi se upiral, bi ga skupaj z ministri aretirali, Kataloncem ukinili avtonomijo, Madrid pa bi tja poslal komisarsko upravo. Po še bolj črnem scenariju bi prišlo do zrežiranega, prošpanskega revolta, v katerem bi zaradi nasilja intervenirala (španska) policija, potem pa še (španska) vojska. Puigdemont bi skupaj s svojo vlado lahko samo še pobegnil, če bi imel kam, drugače bi se prav tako znašel v zaporu... Skratka, ena možnost slabša od druge.

 

Enostranska razglasitev nekakšnega moratorija na razglasitev neodvisnosti je torej za Puigdemonta kvečjemu garancija, da ga Španci ne bodo aretirali in zaradi veleizdaje poslali v zapor. Španska ustava je iz leta 1978, v njej pa še precej ostankov frankističnega normativizma. Če si je katalonski voditelj včeraj zagotovil izhodišče za začetek pogajanj z Madridom, potem mu moramo čestitati. Morda se Kataloniji, če se odreče ideji o neodvisnosti, obeta celo nekaj več avtonomije, morda bo katalonska "revolucija" sprožila celo začetek ustavne reforme v Španiji. V vsakem primeru pa - vsak takšen občutek imam - lahko Katalonci za nekaj časa pozabijo na odcepitev oziroma razglasitev neodvisnosti. Okoliščine zanjo pač niso primerne, pritiski evropskih držav, ki imajo s Španijo močne ekonomske in finančne vezi, pa premočni za takšne nepredvidljive igre, kot je projekt katalonskega osamosvajanja.

 

Ekonomskih dimenzij eventuelne katalonske odcepitve niti nismo izpostavljali, pa nikakor niso nepomembne. Še posebej če imamo pred očmi španski javni dolg. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države, me je prejšnji četrtek opozoril sogovornik iz Barcelone, ki je neformalno nekoga zastopal. Tistega dela pogovora, ki se je nanašal na logistiko njihove osamosvojitve, seveda ne bom javno objavljal. Lahko pa priznam, da sem ga naravnost vprašal, ali so kupili kaj orožja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
15
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.265
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.546
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.410
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 848
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 906
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 619
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.144