Komentar

Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi

Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se počasi ne pride nikamor. V Barceloni lahko zdaj samo upajo, da se jim bo nekoč spet ponudila priložnost za razglasitev neodvisnosti; da udarec, ki jim ga bo vrnil imperij, za republiko ne bo usoden. Kajti romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole interesi. Ker ta hip samostojna Katalonija ni v interesu nikogar (razen seveda Kataloncev), se ne more zgoditi. Vseeno pa ta zgodba sama po sebi prinaša kup simbolike in ima brez dvoma za Evropo in evropsko identiteto precejšnjo sporočilnost.

11.10.2017 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropa   Slovenija   Izjava   intelektualci   desnica   levica   frankizem

Foto: Flickr

Gospodarske in finančne dimenzije katalonske neodvisnosti niso nepomembne, sploh za španski javni dolg ne. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države.

Lagal bi, če bi zapisal, da nisem do zadnjega upal, da bo Kataloncem vseeno uspelo. Da bo duh romanticizma po dolgem času ponovno preplavil staro, nestrpno in godrnjavo Evropo. Kdaj pa je nazadnje nastala nova država na evropskih tleh? Skoraj smo že pozabili na to, kako je, ko se "rodi nacija". Celo Slovenci smo se že skoraj zlili v to zdolgočaseno, cinično in egocentrično evropsko mediokriteto; skoraj smo že izgubili občutek za "rojstvo nacije", s katerim smo se sami opijali pred več kot četrt stoletja. Če v očeh arijskih Evropejcev ne bi bili manjvredna periferija, če bi nas maternica Stare in prave Evrope že vsrkala, potem, se bojim, bi tudi na prizadevanja Kataloncev gledali s precej manj zanimanja in naklonjenosti. A ker smo, kar smo - in vsaj glede odnosa do manjšin in malih narodov brez nacionalnih držav smo lahko ponosni nase -, nas center Evrope nikoli ne bo vzel za svoje. Še Avstrijce so komaj. Ampak s tem se nima smisla obremenjevati, ker smo lahko v marsičem boljši od tistih Evropejcev, ki smo jih z jezo in osuplostjo gledali na začetku devetdesetih, ko je v naši soseščini divjala vojna, oni pa so se delali, kot da se jih ne tiče. Slovenska senzibilnost se je z vstopom v Evropsko unijo sicer precej zmanjšala, vendar na srečo ni izginila. Katalonska zgodba je dokaz, da nosimo v sebi nekaj, česar nima veliko evropskih nacij. Meni se zdi to bolj dragoceno kot obremenjevanje z ideološkimi delitvami, polpreteklo zgodovino ali bedno vlado Mira Cerarja - kajti vse to bo odplaknila zgodovina, medtem ko bo občutek za pravičnost, ki ga kot nacija nosimo v svojih genih, ostal za vedno.

 

Prav zato, ker nam ni vseeno, smo včeraj sestavili Izjavo o Kataloniji, ki smo jo poimenovali "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti" (vir). Prevedena je v štiri jezike (tudi katalonščino, angleščino in španščino), ekskluzivno pa smo jo objavili na portalu+ predvsem zato, ker sem okvirno besedilo sestavil jaz in ker je portal+ v zadnjih dveh tednih vzpostavil stike z več katalonskimi uredniki in novinarji, ki nas obveščajo o dogajanju, za katerega se mainstream mediji pogosto ne zanimajo.

 

Ko sem prejšnji teden na eni izmed televizij razlagal, zakaj sem se osebno tako angažiral za "katalonsko stvar", sem povedal, da je morda krivo to, da sem slovensko osamosvojitev kot petnajstletnik lahko opazoval le od daleč, brez kakršne koli možnosti, da bi v njej aktivno sodeloval. Verjetno sem zato v teh dneh tako zavzeto spremljal katalonski boj za neodvisnost, v katerem je tudi marsikdo drug zaznal določeno simboliko na idejni, celo ideološki ravni. Pri nas je bilo to opaziti kot zadrego trde, radikalne desnice, medtem ko so liberalci, normalni desničarji in celotna levica Katalonce zelo odkrito in iskreno podprli. Na evropski ravni je bila diskrepanca sicer manjša, saj so se le redki izpostavili s svojim mnenjem ali kritiko ravnanja španskih oblasti. Vseeno pa je bila zarota molka, ki so si jo privoščili desničarji, po mojem mnenju prehuda in odbijajoča. Celo Angela Merkel, ki je v preteklosti večkrat pokazala čustva, ko je šlo za ljudi v stiski, se je v primeru Katalonije obnašala tako, kot da je to zanjo španska vas, kot pravimo pri nas. Je ekonomsko ozadje res tako močno, da je zasenčilo vse pravne, moralne in celo politične aspekte katalonske želje po neodvisnosti? Očitno je vsaj tako močno kot je pomenljiva simbolika konflikta med imperialnim Madridom in uporno republikansko provinco. V tem spopadu, ki se zagotovo nezavedno napaja tudi iz zgodovinskega spomina, smo se očitno ponovno "grupirali" glede na svoje simpatije do idealov republike.

 

Poskus katalonske osamosvojitve me je spominjal na nogometno tekmo, kjer obe ekipi delata hude napake, vendar rezultat kljub vsemu ostaja neodločen. Ko že pričakujemo sodnikov podaljšek, se zgodi prekinitev. Nekako tako je bilo tudi sinoči v Barceloni: katalonski parlament je bil seznanjen, da so njihovega pokrajinskega predsednika Carlesa Puigdemonta "stisnili" do te mere, da je moral odstopiti do prvotnega načrta in projekt osamosvojitve odložiti do nadaljnjega. Ker so (bili) v ozadju veliki in strateški interesi, sem prepričan, da prav veliko menevrskega prostora ni imel. Če bi se upiral, bi ga skupaj z ministri aretirali, Kataloncem ukinili avtonomijo, Madrid pa bi tja poslal komisarsko upravo. Po še bolj črnem scenariju bi prišlo do zrežiranega, prošpanskega revolta, v katerem bi zaradi nasilja intervenirala (španska) policija, potem pa še (španska) vojska. Puigdemont bi skupaj s svojo vlado lahko samo še pobegnil, če bi imel kam, drugače bi se prav tako znašel v zaporu... Skratka, ena možnost slabša od druge.

 

Enostranska razglasitev nekakšnega moratorija na razglasitev neodvisnosti je torej za Puigdemonta kvečjemu garancija, da ga Španci ne bodo aretirali in zaradi veleizdaje poslali v zapor. Španska ustava je iz leta 1978, v njej pa še precej ostankov frankističnega normativizma. Če si je katalonski voditelj včeraj zagotovil izhodišče za začetek pogajanj z Madridom, potem mu moramo čestitati. Morda se Kataloniji, če se odreče ideji o neodvisnosti, obeta celo nekaj več avtonomije, morda bo katalonska "revolucija" sprožila celo začetek ustavne reforme v Španiji. V vsakem primeru pa - vsak takšen občutek imam - lahko Katalonci za nekaj časa pozabijo na odcepitev oziroma razglasitev neodvisnosti. Okoliščine zanjo pač niso primerne, pritiski evropskih držav, ki imajo s Španijo močne ekonomske in finančne vezi, pa premočni za takšne nepredvidljive igre, kot je projekt katalonskega osamosvajanja.

 

Ekonomskih dimenzij eventuelne katalonske odcepitve niti nismo izpostavljali, pa nikakor niso nepomembne. Še posebej če imamo pred očmi španski javni dolg. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države, me je prejšnji četrtek opozoril sogovornik iz Barcelone, ki je neformalno nekoga zastopal. Tistega dela pogovora, ki se je nanašal na logistiko njihove osamosvojitve, seveda ne bom javno objavljal. Lahko pa priznam, da sem ga naravnost vprašal, ali so kupili kaj orožja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
4
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,358
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 3,090
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,181
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,937
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,949
06/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,394
07/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,307
08/
Slavnemu arhitektu Fabianiju bi anonimni inkvizitorji odvzeli posthumni naziv Častni občan, ker naj bi bil fašist!?
Uredništvo, Jožef Švagelj
Ogledov: 1,224
09/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,712
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 963