Komentar

Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi

Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se počasi ne pride nikamor. V Barceloni lahko zdaj samo upajo, da se jim bo nekoč spet ponudila priložnost za razglasitev neodvisnosti; da udarec, ki jim ga bo vrnil imperij, za republiko ne bo usoden. Kajti romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole interesi. Ker ta hip samostojna Katalonija ni v interesu nikogar (razen seveda Kataloncev), se ne more zgoditi. Vseeno pa ta zgodba sama po sebi prinaša kup simbolike in ima brez dvoma za Evropo in evropsko identiteto precejšnjo sporočilnost.

11.10.2017 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropa   Slovenija   Izjava   intelektualci   desnica   levica   frankizem

Foto: Flickr

Gospodarske in finančne dimenzije katalonske neodvisnosti niso nepomembne, sploh za španski javni dolg ne. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države.

Lagal bi, če bi zapisal, da nisem do zadnjega upal, da bo Kataloncem vseeno uspelo. Da bo duh romanticizma po dolgem času ponovno preplavil staro, nestrpno in godrnjavo Evropo. Kdaj pa je nazadnje nastala nova država na evropskih tleh? Skoraj smo že pozabili na to, kako je, ko se "rodi nacija". Celo Slovenci smo se že skoraj zlili v to zdolgočaseno, cinično in egocentrično evropsko mediokriteto; skoraj smo že izgubili občutek za "rojstvo nacije", s katerim smo se sami opijali pred več kot četrt stoletja. Če v očeh arijskih Evropejcev ne bi bili manjvredna periferija, če bi nas maternica Stare in prave Evrope že vsrkala, potem, se bojim, bi tudi na prizadevanja Kataloncev gledali s precej manj zanimanja in naklonjenosti. A ker smo, kar smo - in vsaj glede odnosa do manjšin in malih narodov brez nacionalnih držav smo lahko ponosni nase -, nas center Evrope nikoli ne bo vzel za svoje. Še Avstrijce so komaj. Ampak s tem se nima smisla obremenjevati, ker smo lahko v marsičem boljši od tistih Evropejcev, ki smo jih z jezo in osuplostjo gledali na začetku devetdesetih, ko je v naši soseščini divjala vojna, oni pa so se delali, kot da se jih ne tiče. Slovenska senzibilnost se je z vstopom v Evropsko unijo sicer precej zmanjšala, vendar na srečo ni izginila. Katalonska zgodba je dokaz, da nosimo v sebi nekaj, česar nima veliko evropskih nacij. Meni se zdi to bolj dragoceno kot obremenjevanje z ideološkimi delitvami, polpreteklo zgodovino ali bedno vlado Mira Cerarja - kajti vse to bo odplaknila zgodovina, medtem ko bo občutek za pravičnost, ki ga kot nacija nosimo v svojih genih, ostal za vedno.

 

Prav zato, ker nam ni vseeno, smo včeraj sestavili Izjavo o Kataloniji, ki smo jo poimenovali "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti" (vir). Prevedena je v štiri jezike (tudi katalonščino, angleščino in španščino), ekskluzivno pa smo jo objavili na portalu+ predvsem zato, ker sem okvirno besedilo sestavil jaz in ker je portal+ v zadnjih dveh tednih vzpostavil stike z več katalonskimi uredniki in novinarji, ki nas obveščajo o dogajanju, za katerega se mainstream mediji pogosto ne zanimajo.

 

Ko sem prejšnji teden na eni izmed televizij razlagal, zakaj sem se osebno tako angažiral za "katalonsko stvar", sem povedal, da je morda krivo to, da sem slovensko osamosvojitev kot petnajstletnik lahko opazoval le od daleč, brez kakršne koli možnosti, da bi v njej aktivno sodeloval. Verjetno sem zato v teh dneh tako zavzeto spremljal katalonski boj za neodvisnost, v katerem je tudi marsikdo drug zaznal določeno simboliko na idejni, celo ideološki ravni. Pri nas je bilo to opaziti kot zadrego trde, radikalne desnice, medtem ko so liberalci, normalni desničarji in celotna levica Katalonce zelo odkrito in iskreno podprli. Na evropski ravni je bila diskrepanca sicer manjša, saj so se le redki izpostavili s svojim mnenjem ali kritiko ravnanja španskih oblasti. Vseeno pa je bila zarota molka, ki so si jo privoščili desničarji, po mojem mnenju prehuda in odbijajoča. Celo Angela Merkel, ki je v preteklosti večkrat pokazala čustva, ko je šlo za ljudi v stiski, se je v primeru Katalonije obnašala tako, kot da je to zanjo španska vas, kot pravimo pri nas. Je ekonomsko ozadje res tako močno, da je zasenčilo vse pravne, moralne in celo politične aspekte katalonske želje po neodvisnosti? Očitno je vsaj tako močno kot je pomenljiva simbolika konflikta med imperialnim Madridom in uporno republikansko provinco. V tem spopadu, ki se zagotovo nezavedno napaja tudi iz zgodovinskega spomina, smo se očitno ponovno "grupirali" glede na svoje simpatije do idealov republike.

 

Poskus katalonske osamosvojitve me je spominjal na nogometno tekmo, kjer obe ekipi delata hude napake, vendar rezultat kljub vsemu ostaja neodločen. Ko že pričakujemo sodnikov podaljšek, se zgodi prekinitev. Nekako tako je bilo tudi sinoči v Barceloni: katalonski parlament je bil seznanjen, da so njihovega pokrajinskega predsednika Carlesa Puigdemonta "stisnili" do te mere, da je moral odstopiti do prvotnega načrta in projekt osamosvojitve odložiti do nadaljnjega. Ker so (bili) v ozadju veliki in strateški interesi, sem prepričan, da prav veliko menevrskega prostora ni imel. Če bi se upiral, bi ga skupaj z ministri aretirali, Kataloncem ukinili avtonomijo, Madrid pa bi tja poslal komisarsko upravo. Po še bolj črnem scenariju bi prišlo do zrežiranega, prošpanskega revolta, v katerem bi zaradi nasilja intervenirala (španska) policija, potem pa še (španska) vojska. Puigdemont bi skupaj s svojo vlado lahko samo še pobegnil, če bi imel kam, drugače bi se prav tako znašel v zaporu... Skratka, ena možnost slabša od druge.

 

Enostranska razglasitev nekakšnega moratorija na razglasitev neodvisnosti je torej za Puigdemonta kvečjemu garancija, da ga Španci ne bodo aretirali in zaradi veleizdaje poslali v zapor. Španska ustava je iz leta 1978, v njej pa še precej ostankov frankističnega normativizma. Če si je katalonski voditelj včeraj zagotovil izhodišče za začetek pogajanj z Madridom, potem mu moramo čestitati. Morda se Kataloniji, če se odreče ideji o neodvisnosti, obeta celo nekaj več avtonomije, morda bo katalonska "revolucija" sprožila celo začetek ustavne reforme v Španiji. V vsakem primeru pa - vsak takšen občutek imam - lahko Katalonci za nekaj časa pozabijo na odcepitev oziroma razglasitev neodvisnosti. Okoliščine zanjo pač niso primerne, pritiski evropskih držav, ki imajo s Španijo močne ekonomske in finančne vezi, pa premočni za takšne nepredvidljive igre, kot je projekt katalonskega osamosvajanja.

 

Ekonomskih dimenzij eventuelne katalonske odcepitve niti nismo izpostavljali, pa nikakor niso nepomembne. Še posebej če imamo pred očmi španski javni dolg. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države, me je prejšnji četrtek opozoril sogovornik iz Barcelone, ki je neformalno nekoga zastopal. Tistega dela pogovora, ki se je nanašal na logistiko njihove osamosvojitve, seveda ne bom javno objavljal. Lahko pa priznam, da sem ga naravnost vprašal, ali so kupili kaj orožja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
0
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
15
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
4
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,574
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,934
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,988
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,247
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,685
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,738
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,400
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,411
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,158
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,036