Komentar

Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi

Sinoči enostavno ni bilo več mogoče spregledati nauka katalonskega projekta osamosvajanja izpod španske krone: namreč, da se počasi ne pride nikamor. V Barceloni lahko zdaj samo upajo, da se jim bo nekoč spet ponudila priložnost za razglasitev neodvisnosti; da udarec, ki jim ga bo vrnil imperij, za republiko ne bo usoden. Kajti romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole interesi. Ker ta hip samostojna Katalonija ni v interesu nikogar (razen seveda Kataloncev), se ne more zgoditi. Vseeno pa ta zgodba sama po sebi prinaša kup simbolike in ima brez dvoma za Evropo in evropsko identiteto precejšnjo sporočilnost.

11.10.2017 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropa   Slovenija   Izjava   intelektualci   desnica   levica   frankizem

Foto: Flickr

Gospodarske in finančne dimenzije katalonske neodvisnosti niso nepomembne, sploh za španski javni dolg ne. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države.

Lagal bi, če bi zapisal, da nisem do zadnjega upal, da bo Kataloncem vseeno uspelo. Da bo duh romanticizma po dolgem času ponovno preplavil staro, nestrpno in godrnjavo Evropo. Kdaj pa je nazadnje nastala nova država na evropskih tleh? Skoraj smo že pozabili na to, kako je, ko se "rodi nacija". Celo Slovenci smo se že skoraj zlili v to zdolgočaseno, cinično in egocentrično evropsko mediokriteto; skoraj smo že izgubili občutek za "rojstvo nacije", s katerim smo se sami opijali pred več kot četrt stoletja. Če v očeh arijskih Evropejcev ne bi bili manjvredna periferija, če bi nas maternica Stare in prave Evrope že vsrkala, potem, se bojim, bi tudi na prizadevanja Kataloncev gledali s precej manj zanimanja in naklonjenosti. A ker smo, kar smo - in vsaj glede odnosa do manjšin in malih narodov brez nacionalnih držav smo lahko ponosni nase -, nas center Evrope nikoli ne bo vzel za svoje. Še Avstrijce so komaj. Ampak s tem se nima smisla obremenjevati, ker smo lahko v marsičem boljši od tistih Evropejcev, ki smo jih z jezo in osuplostjo gledali na začetku devetdesetih, ko je v naši soseščini divjala vojna, oni pa so se delali, kot da se jih ne tiče. Slovenska senzibilnost se je z vstopom v Evropsko unijo sicer precej zmanjšala, vendar na srečo ni izginila. Katalonska zgodba je dokaz, da nosimo v sebi nekaj, česar nima veliko evropskih nacij. Meni se zdi to bolj dragoceno kot obremenjevanje z ideološkimi delitvami, polpreteklo zgodovino ali bedno vlado Mira Cerarja - kajti vse to bo odplaknila zgodovina, medtem ko bo občutek za pravičnost, ki ga kot nacija nosimo v svojih genih, ostal za vedno.

 

Prav zato, ker nam ni vseeno, smo včeraj sestavili Izjavo o Kataloniji, ki smo jo poimenovali "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti" (vir). Prevedena je v štiri jezike (tudi katalonščino, angleščino in španščino), ekskluzivno pa smo jo objavili na portalu+ predvsem zato, ker sem okvirno besedilo sestavil jaz in ker je portal+ v zadnjih dveh tednih vzpostavil stike z več katalonskimi uredniki in novinarji, ki nas obveščajo o dogajanju, za katerega se mainstream mediji pogosto ne zanimajo.

 

Ko sem prejšnji teden na eni izmed televizij razlagal, zakaj sem se osebno tako angažiral za "katalonsko stvar", sem povedal, da je morda krivo to, da sem slovensko osamosvojitev kot petnajstletnik lahko opazoval le od daleč, brez kakršne koli možnosti, da bi v njej aktivno sodeloval. Verjetno sem zato v teh dneh tako zavzeto spremljal katalonski boj za neodvisnost, v katerem je tudi marsikdo drug zaznal določeno simboliko na idejni, celo ideološki ravni. Pri nas je bilo to opaziti kot zadrego trde, radikalne desnice, medtem ko so liberalci, normalni desničarji in celotna levica Katalonce zelo odkrito in iskreno podprli. Na evropski ravni je bila diskrepanca sicer manjša, saj so se le redki izpostavili s svojim mnenjem ali kritiko ravnanja španskih oblasti. Vseeno pa je bila zarota molka, ki so si jo privoščili desničarji, po mojem mnenju prehuda in odbijajoča. Celo Angela Merkel, ki je v preteklosti večkrat pokazala čustva, ko je šlo za ljudi v stiski, se je v primeru Katalonije obnašala tako, kot da je to zanjo španska vas, kot pravimo pri nas. Je ekonomsko ozadje res tako močno, da je zasenčilo vse pravne, moralne in celo politične aspekte katalonske želje po neodvisnosti? Očitno je vsaj tako močno kot je pomenljiva simbolika konflikta med imperialnim Madridom in uporno republikansko provinco. V tem spopadu, ki se zagotovo nezavedno napaja tudi iz zgodovinskega spomina, smo se očitno ponovno "grupirali" glede na svoje simpatije do idealov republike.

 

Poskus katalonske osamosvojitve me je spominjal na nogometno tekmo, kjer obe ekipi delata hude napake, vendar rezultat kljub vsemu ostaja neodločen. Ko že pričakujemo sodnikov podaljšek, se zgodi prekinitev. Nekako tako je bilo tudi sinoči v Barceloni: katalonski parlament je bil seznanjen, da so njihovega pokrajinskega predsednika Carlesa Puigdemonta "stisnili" do te mere, da je moral odstopiti do prvotnega načrta in projekt osamosvojitve odložiti do nadaljnjega. Ker so (bili) v ozadju veliki in strateški interesi, sem prepričan, da prav veliko menevrskega prostora ni imel. Če bi se upiral, bi ga skupaj z ministri aretirali, Kataloncem ukinili avtonomijo, Madrid pa bi tja poslal komisarsko upravo. Po še bolj črnem scenariju bi prišlo do zrežiranega, prošpanskega revolta, v katerem bi zaradi nasilja intervenirala (španska) policija, potem pa še (španska) vojska. Puigdemont bi skupaj s svojo vlado lahko samo še pobegnil, če bi imel kam, drugače bi se prav tako znašel v zaporu... Skratka, ena možnost slabša od druge.

 

Enostranska razglasitev nekakšnega moratorija na razglasitev neodvisnosti je torej za Puigdemonta kvečjemu garancija, da ga Španci ne bodo aretirali in zaradi veleizdaje poslali v zapor. Španska ustava je iz leta 1978, v njej pa še precej ostankov frankističnega normativizma. Če si je katalonski voditelj včeraj zagotovil izhodišče za začetek pogajanj z Madridom, potem mu moramo čestitati. Morda se Kataloniji, če se odreče ideji o neodvisnosti, obeta celo nekaj več avtonomije, morda bo katalonska "revolucija" sprožila celo začetek ustavne reforme v Španiji. V vsakem primeru pa - vsak takšen občutek imam - lahko Katalonci za nekaj časa pozabijo na odcepitev oziroma razglasitev neodvisnosti. Okoliščine zanjo pač niso primerne, pritiski evropskih držav, ki imajo s Španijo močne ekonomske in finančne vezi, pa premočni za takšne nepredvidljive igre, kot je projekt katalonskega osamosvajanja.

 

Ekonomskih dimenzij eventuelne katalonske odcepitve niti nismo izpostavljali, pa nikakor niso nepomembne. Še posebej če imamo pred očmi španski javni dolg. Izguba Katalonije bi zamajala špansko ekonomijo in lahko pripeljala celo do bankrota države, me je prejšnji četrtek opozoril sogovornik iz Barcelone, ki je neformalno nekoga zastopal. Tistega dela pogovora, ki se je nanašal na logistiko njihove osamosvojitve, seveda ne bom javno objavljal. Lahko pa priznam, da sem ga naravnost vprašal, ali so kupili kaj orožja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
24
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
7
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,241
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,281
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,729
04/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,334
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,060
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,448
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,271
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
09/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,057
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,914