ZJ ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, ljubljansko denarno pipo lahko odpira ali zapira po mili voljo. Če bodo "podložniki" molčali, bodo denar prejemali. Prava moč in plačilo za molk torej niti ni toliko v politiki, kot je v samocenzuri ljudi, pogosto žensk na položajih.
Verjetno v teh krajih velja kliše, da so ZDA nemoralne, Slovenija pa moralna. Ali vsaj bolj moralna kot ZDA. Ampak a je to sploh res? Škandal svetovnega nivoja, imenovan Harvey Weinstein - to ime se vam pogosto izpisuje ob ogledih holivudskih filmov) -, ki naj bi spolno in drugače nadlegoval kopico slavnih in manj slavnih igralk (pogoj za delo, zaposlitev), je podoben slovenskemu ne-škandalu, imenovanem ZJ. Po vsebini. Samo po vsebini. Po reakcijah nikakor ne. In tu je bistvo problema.
Weinsteina so tako rekoč čez noč odpustili iz lastnega podjetja, hrbet mu je obrnila družina, glasno in jasno so spregovorile številne holivudske "delavke". Javnost, sploh pa mediji so ga povozili, pokopali. Brez sodbe sodišča, brez tožbe. Moralna policija je svoje opravila. Osebno je Weinstein zmogel vsaj toliko pokončnosti, da se je za svoja nedopustna dejanja v preteklosti opravičil oziroma jih priznal ter obžaloval.
V naši domačiji je šlo po drugi strani vse že skoraj gladko mimo: feministke molčijo, političarke so tiho kot grob, predsedniška kandidatka Maja Makovec Brenčič se z njim tesno objema, ZJ po Ljubljani hodi pokončno in ponosno ter za hrvaške medije (denimo index.hr) komentira prihodnost Konzuma ... ZJ vztraja, da je o odločanju o njegovi krivdi poklicano samo sodišče. Sodišče, ki je uradno zaradi procesnih napak zavrglo vroči del dokazov o njegovih seksualnih podvigih.
Zakaj je tako, se boste vprašali? Kako je to sploh mogoče?
Politična apatija, se glasi odgovor. Res pa je tudi, da je ZJ še(ri)f Mestne občine Ljubljana. Ta ima okoli 270 milijonov evrov proračuna na letni ravni (podatek za 2016). Povšno branje pokaže, da MOL financira na desetine ali stotine zavodov, javnih in zasebnih, pa še nešteta društva in organizacij. V ta namen razdeli med 20 - 100 milijonov evrov letno. Na desetine in stotine direktorjev, upraviteljev vseh teh organizacij je življenjsko odvisnih od sredstev MOL. Roke, ki te hrani, pač ne grizeš, kajne?
Potem je tukaj še vsa domača in južnjaška estrada, ki nastopa na mestnih prireditvah. Pa gostinci, ki mu kuhajo, dobavitelji vseh mogočih storitev in dobrin itd. Tip ima takorekoč pin-kodo enega največjih bankomatov v državi. V nasprotju z državnim proračunom, ki je bolj ali manj zakoličen, denarno pipo lahko odpira ali zapira po mili voljo. Če bodo tiho, bodo denar prejemali, če ne, ga pač ne bodo, ali pa jih bodo zamenjali. Prava moč in plačilo za molk torej niti ni toliko v politiki, kot je v samocenzuri ljudi, pogosto žensk na položajih.
Podobno kot so Weinsteinove igralke molčale, ker so morale potrpeti, da jim je bilo dovoljeno uspeti, morajo tudi Jankovićeve punce potrpeti, če želijo ohraniti svoje položaje. Dokler ... dokler bo imel ZJ dovolj moči. V trenutku, ko jo bo izgubil, bodo taiste gospe - enako kot pri Weinsteinu - prve planile po njemu.
Je možno, da se to nikoli ne bo zgodilo? Pravzaprav ne!