Komentar

Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?

Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po volitvah. Prisostvujemo zmagoslavni paradi črnih nad belimi: najprej gledamo klene, bele malomestne liberalce in črne lumpenproletarske klerikalce, po zmagi klerikalcev pa opazujemo poparjene in konvertirane liberalce. Skratka - gledamo veselo drhal XX. stoletja na Slovenskem.

15.10.2017 00:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Cankar   Hlapci   SNG Drama   Janez Pipan   idealist   duhovnik   konformizem   Slovenija

Foto: SNG Drama / Peter Uhan

Janez Pipan surovo reže po telesu naroda po hlapčevski poniglavosti slovenske skupnosti, zanj je konformizem najhujše leglo svojati.

Zvrst mojega današnjega premisleka bo navkljub vsemu še vedno komentar, čeprav bo na samem robu. Predvsem ta tekst ni gledališka kritika! Njegova strukturna logika se bo le navidez prekrivala s kritiškim inventarjem. Modus je tekstu vnaprej določen. V dogovorjenem obsegu bi zelo težko referiral in reflektiral vse ravni, ki sestavljajo gledališko predstavo Hlapci Ivana Cankarja v režiji Janeza Pipana. Čisto vsaka predstava poziva h kritiškem premisleku vseh njenih segmentov. Če kritik tega ne opravi celovito, to ni gledališka kritika. Predvsem pa to ne more biti kritka, ker sem si preveč blizu z umetniki, ki so proizvedli predstavo Hlapci. Za suvereno strukturiran premislek je nujna kritična distanca. Za kritičen vpogled, za sintezo razumevanja predstave pa je nujno potrebno reflektirati vse njene segmente. Tega v mojem komentarju ne bo. Tekst ne zadovoljuje osnovnim atributom kritike. Tudi imen protagonistov in antagonistov drame ne bom imenoval, kakor tudi ne akterjev transformacije. Pred vami ne bom premišljeval ne o umetnosti vizualizacije predstave, ne o dramaturgiji prostora, ne o glasbi in ne o svetlobi. V celoti se bom posvetil umetnosti režije Janeza Pipana.

 

Povejmo takoj, da ne bo sence dvoma: Predstava Hlapci je briljantna v svoji izostreni konceptualizaciji, v umetnosti mišljenja dramske strukture Ivana Cankarja, nastale jeseni leta 1909, v knjižni obliki pa je izšla leta 1910. Leto dni po Cankarjevi smrti leta 1919 so v neverjetnem ritmu v Dramatičnem društvu v Trstu uprizorizorili pet Cankarjevih dramskih tekstov zapored. Zadnji od njih je bil do takrat še neuprizorjen, to so bili Hlapci! Ivan Cankar jih ni nikoli videl uprizorjene v scenskem prostoru.

 

 

Dramski tekst Hlapci - kanon

 

Lokacija dramskega konflikta je nadvse preprosta kristjan-klerik nastopa proti demokratu-idealistu - od tu naprej "klerik proti idealistu", "duhovnik proti učitelju". Čas dogajna je več kot razviden. Smo tik pred in po volitvah. Prisostvujemo zmagoslavni paradi črnih nad belimi. Najprej gledamo klene, bele malomestne liberalce in črne lumpenproletarske klerikalce, po zmagi klerikalcev pa gledamo poparjene in konvertirane liberalce. Skratka, gledamo veselo drhal XX. stoletja na Slovenskem. V ospredju dramske strukture in njenega gibala pa je rdeči demokrat- idealist- socialist. V mojem jeziku konflikt zveni tako: jeruzalemska avantgarda proti kozmistični avantgardi. V svetu, kjer ni ne stare, kaj šele nove zaveze, v času, ki bo moral šele izoblikovati svojo zavezo.

 

 

Umetnost režije Janeza Pipana

 

Umetnost režije je poklic, ki vzpostavlja režim, način delovanja pretoka dogodkovnosti v časovnem intervalu pred avditorijem. Način režima delovanja oblikuje umetnik režiser. Poklic režiserja je nastal v XIX. stoletju in se je v celoti razvil v XX. stoletju. Svojo najvišjo stopnjo emancipiranosti pa je dosegel v XXI. stoletju. Režim delovanja predstav je bil v XX. stoletju odvisen od dramskega teksta. Režiser je bil najprej aranžer-dekorater mizanscene, v drugem zgodovinskem koraku je postal nosilec koncepta predstave, izpostavljal je določene vidne ali manj vidne ali celo prikrite odnose v ospredje. V tretjem koraku pa je nastopila emciprana režija od teksta. Režiserju je dodelila svobodno strukturiranje dramskih reperzentacij. V četrtem koraku pa postane teoretski diskurz nosilec in ostrilec konflita, ki ga umetnik režima raziskuje in uveljavlja.

 

Režiser vzpostavlja protagonistično antagonistične režime, določa jim sisteme. Sistem je največji dosežek, ki ga lahko režiser vzpostavi za časa svojega umetniškega življenja. Pozor: režim in sistem ni isto kot stil ali stilna formacija. Režim, režija pa je odvisna od tem, motivov in vsebin, ki jih procesira. V scenskem prostoru delujejo različne vektorske skupine, ki nastopajo v različnih legah. Zastopajo konflikt, ki se spremeni v nerazrešljivo stanje. Nabor teh stanj imenujemo antropologija konfliktov. Te zbiramo in sistematiziramo zato, da jih bomo v bližnji prihodnosti kvantno procesirali. Njihova stanja imenujemo dramske situacije.

 

Dogodkovnost, sistem, režim - način delovanja v pretoku časa pred avditorijem je umetnost režije. Gledališka predstava je umetnost načina delovanja dogodkovnosti. Janez Pipan je proizvedel v svoji umetniški biografiji izvrsten model kognitivne režije!

 

 

Začnimo misliti predstavo Hlapci

 

Osrednji protagonist, idealist je testno telo etike slovenske dvomiljonske skupnosti. Idealista poganja akcija, organizira jo, pripravlja jo, strateško se pozicionira, izvaja jo, zaključuje in na koncu se z arijo producira. Na začetku gledamo v idealistu postavo polno življenja, prek njega pa vstopamo v prostore javnosti, v "gasthaus", v razred, v knjižnico, v cerkev.

 

Takoj majhna zastranitev: V scenskem prostoru gledamo v načinu protagonistovega podajanja idealističnega materiala grumovski ekspresionistični avantgardizem, čeprav v resnici gledamo kreftovski gledališki režijski zamah iz začetka XX. stoletja. Poglejte samo fotoportret protagonista. Konec zastranitve.

 

Osrednji prizor in osrednje vprašanje: zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?

 

Na Vrhniki, kjer sem preživel deset let svojega mladostništva, sem junake Cankarjevih dram gledal kar na ulici. Živel sem le nekaj sto metrov stran od Betajnove. Za Vrhničane je odgovor na vprašnje, zakaj idelista obišče duhovnik sredi noči, zelo preprost. Tega frojdistično-ibsnovskega trača ne bom opisoval, čeprav je prepričljiv. Tudi Janez Pipan se mu zavestno izogne. Ta večni enigmatični prizor Janez Pipan uprizori v skladu s kognitivno režijo. Vzpostavi pozicijo za finalni prenos etičnih imperativov na naslednjo generacijo.

 

Bleščeča kognitivna režija uprizarja pred nami moderno, ne še modernizma. Ves čas smo na robu med problematičnim fenomenom slovenske moderne, ki nima skoraj nič z modernizmom, tako da preskoči na drugo stran k avantgardizmu, toda k ideloškemu avantgardizmu. Ostrina kognitvne režije je razvidna v kapilarni slovenski stvarnosti.

 

In zdaj bistveno: Janez Pipan uprizarja s svojo kognitivno režijo, s svojo intelektualno prisotnostjo vzporednico teološki prisotnosti. Toda na noben način noče biti s svojim intelektom blasfemičen. Ves čas nam kaže samo to, da je prisoten. Gledališko gmoto ostri in vektorsko usmerja. Poslušamo plastično dinamiko idealistove bojevitosti. Ne spreminja kanona, temveč ga samo pretirano izpostavlja. Režijska kognitvna dognanost in modernistična zgovornost proti modni in istočano že zastareli dekonstrukcijiski režiji.

 

Majhna in lepa referenca v predstavi: rdeč kvadrat, ki postane rdeč klin, ki cepi črno na dvoje.

 

Vrhunec kognitivne režije se zgodi, ko predstava čutno aktivira abstrakcijo. Ta lebdi nad predstavo tako močno, da je ne moremo oddvojiti od idelaista! Ta ni antiteistična, je ateistična. Janez Pipan nenehoma in neprikrito daje soglasje idealistu s svojim materialističnim, sekularziranim pogledom na svet. Sledi mu, utruja ga vse se do zadnjega dejanja. Sledi mu v aktivistično nasilje, ki ga ta usmeri proti samemu sebi, ker ne prenese družbenih potvorb in religiozno-dogmatičnega stremuštva. To je predstava povezav in potez. Gledamo neskaljeno dovzetost za nov revolucionarni zanos sredi apatije in konvertitstva. V idealistu gledamo pretresljivo predsmrtno masko revolucionarne živosti, ki jo v finalu finala prenese "na dobrega človeka".

 

Vse to gledamo v ključnem prizoru v monumentalen orisu duhovnikove grede strasti - ljubosumja! Duhovnik je ljubosumen na idealista, zavida mu, da je tako globoko verujoč in religiozen kot sam ne bo nikoli. Tu se vektor kognitivne režije zaostri do konca. V avditoriju doživljamo resnico!

 

Navkljub temu, da sem se na začetku ogradil, da ne bom ocenjaval transformacijskih nalog igralskega ansambla, naj vseeno poudarim preprosto dejstvo: skupinski gledališki dar in transformacijska sila ljubljanskega dramskega ansambla, ki jo je pred desetletjem izoblikoval ravno Janez Pipan kot ravnatelj SNG Drame, je dobila v predstavi Hlapci svoj najglobji generacijski smisel v dialoški kromatiki, ki se suvereno širi po scenskem prostoru.

 

Janez Pipan surovo reže po telesu naroda po hlapčevski poniglavosti slovenske skupnosti, zanj je konformizem najhujše leglo svojati. Besedilo, ki ga ne igramo, vedno znova zastara, se postara, toda čas mu vedno omogoči novo stvarnost, nove pogoje za novo stvarnost. Ivan Cankar s svojo "dramsko teksturo" in Janez Pipan s svojo "kognitivno režijo" sta nam organizirala - velik dogodek! Poklicana in izvoljena sta, da nas učita spoštovati človeško. V svojem bistvu pa je to tvegana in utrujajoča aktivnost. Zato ljubosumneži tako zavidajo umetnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.161
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.107
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.061
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.488
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.090
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 561