Komentar

Zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?

Cankarjevi Hlapci v ljubljanski Drami, ki jih je režiral Janez Pipan, časovno in zgodovinsko sovpadejo s časom pred in po volitvah. Prisostvujemo zmagoslavni paradi črnih nad belimi: najprej gledamo klene, bele malomestne liberalce in črne lumpenproletarske klerikalce, po zmagi klerikalcev pa opazujemo poparjene in konvertirane liberalce. Skratka - gledamo veselo drhal XX. stoletja na Slovenskem.

15.10.2017 00:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ivan Cankar   Hlapci   SNG Drama   Janez Pipan   idealist   duhovnik   konformizem   Slovenija

Foto: SNG Drama / Peter Uhan

Janez Pipan surovo reže po telesu naroda po hlapčevski poniglavosti slovenske skupnosti, zanj je konformizem najhujše leglo svojati.

Zvrst mojega današnjega premisleka bo navkljub vsemu še vedno komentar, čeprav bo na samem robu. Predvsem ta tekst ni gledališka kritika! Njegova strukturna logika se bo le navidez prekrivala s kritiškim inventarjem. Modus je tekstu vnaprej določen. V dogovorjenem obsegu bi zelo težko referiral in reflektiral vse ravni, ki sestavljajo gledališko predstavo Hlapci Ivana Cankarja v režiji Janeza Pipana. Čisto vsaka predstava poziva h kritiškem premisleku vseh njenih segmentov. Če kritik tega ne opravi celovito, to ni gledališka kritika. Predvsem pa to ne more biti kritka, ker sem si preveč blizu z umetniki, ki so proizvedli predstavo Hlapci. Za suvereno strukturiran premislek je nujna kritična distanca. Za kritičen vpogled, za sintezo razumevanja predstave pa je nujno potrebno reflektirati vse njene segmente. Tega v mojem komentarju ne bo. Tekst ne zadovoljuje osnovnim atributom kritike. Tudi imen protagonistov in antagonistov drame ne bom imenoval, kakor tudi ne akterjev transformacije. Pred vami ne bom premišljeval ne o umetnosti vizualizacije predstave, ne o dramaturgiji prostora, ne o glasbi in ne o svetlobi. V celoti se bom posvetil umetnosti režije Janeza Pipana.

 

Povejmo takoj, da ne bo sence dvoma: Predstava Hlapci je briljantna v svoji izostreni konceptualizaciji, v umetnosti mišljenja dramske strukture Ivana Cankarja, nastale jeseni leta 1909, v knjižni obliki pa je izšla leta 1910. Leto dni po Cankarjevi smrti leta 1919 so v neverjetnem ritmu v Dramatičnem društvu v Trstu uprizorizorili pet Cankarjevih dramskih tekstov zapored. Zadnji od njih je bil do takrat še neuprizorjen, to so bili Hlapci! Ivan Cankar jih ni nikoli videl uprizorjene v scenskem prostoru.

 

 

Dramski tekst Hlapci - kanon

 

Lokacija dramskega konflikta je nadvse preprosta kristjan-klerik nastopa proti demokratu-idealistu - od tu naprej "klerik proti idealistu", "duhovnik proti učitelju". Čas dogajna je več kot razviden. Smo tik pred in po volitvah. Prisostvujemo zmagoslavni paradi črnih nad belimi. Najprej gledamo klene, bele malomestne liberalce in črne lumpenproletarske klerikalce, po zmagi klerikalcev pa gledamo poparjene in konvertirane liberalce. Skratka, gledamo veselo drhal XX. stoletja na Slovenskem. V ospredju dramske strukture in njenega gibala pa je rdeči demokrat- idealist- socialist. V mojem jeziku konflikt zveni tako: jeruzalemska avantgarda proti kozmistični avantgardi. V svetu, kjer ni ne stare, kaj šele nove zaveze, v času, ki bo moral šele izoblikovati svojo zavezo.

 

 

Umetnost režije Janeza Pipana

 

Umetnost režije je poklic, ki vzpostavlja režim, način delovanja pretoka dogodkovnosti v časovnem intervalu pred avditorijem. Način režima delovanja oblikuje umetnik režiser. Poklic režiserja je nastal v XIX. stoletju in se je v celoti razvil v XX. stoletju. Svojo najvišjo stopnjo emancipiranosti pa je dosegel v XXI. stoletju. Režim delovanja predstav je bil v XX. stoletju odvisen od dramskega teksta. Režiser je bil najprej aranžer-dekorater mizanscene, v drugem zgodovinskem koraku je postal nosilec koncepta predstave, izpostavljal je določene vidne ali manj vidne ali celo prikrite odnose v ospredje. V tretjem koraku pa je nastopila emciprana režija od teksta. Režiserju je dodelila svobodno strukturiranje dramskih reperzentacij. V četrtem koraku pa postane teoretski diskurz nosilec in ostrilec konflita, ki ga umetnik režima raziskuje in uveljavlja.

 

Režiser vzpostavlja protagonistično antagonistične režime, določa jim sisteme. Sistem je največji dosežek, ki ga lahko režiser vzpostavi za časa svojega umetniškega življenja. Pozor: režim in sistem ni isto kot stil ali stilna formacija. Režim, režija pa je odvisna od tem, motivov in vsebin, ki jih procesira. V scenskem prostoru delujejo različne vektorske skupine, ki nastopajo v različnih legah. Zastopajo konflikt, ki se spremeni v nerazrešljivo stanje. Nabor teh stanj imenujemo antropologija konfliktov. Te zbiramo in sistematiziramo zato, da jih bomo v bližnji prihodnosti kvantno procesirali. Njihova stanja imenujemo dramske situacije.

 

Dogodkovnost, sistem, režim - način delovanja v pretoku časa pred avditorijem je umetnost režije. Gledališka predstava je umetnost načina delovanja dogodkovnosti. Janez Pipan je proizvedel v svoji umetniški biografiji izvrsten model kognitivne režije!

 

 

Začnimo misliti predstavo Hlapci

 

Osrednji protagonist, idealist je testno telo etike slovenske dvomiljonske skupnosti. Idealista poganja akcija, organizira jo, pripravlja jo, strateško se pozicionira, izvaja jo, zaključuje in na koncu se z arijo producira. Na začetku gledamo v idealistu postavo polno življenja, prek njega pa vstopamo v prostore javnosti, v "gasthaus", v razred, v knjižnico, v cerkev.

 

Takoj majhna zastranitev: V scenskem prostoru gledamo v načinu protagonistovega podajanja idealističnega materiala grumovski ekspresionistični avantgardizem, čeprav v resnici gledamo kreftovski gledališki režijski zamah iz začetka XX. stoletja. Poglejte samo fotoportret protagonista. Konec zastranitve.

 

Osrednji prizor in osrednje vprašanje: zakaj duhovnik popolnoma nenapovedano ponoči obišče učitelja na domu?

 

Na Vrhniki, kjer sem preživel deset let svojega mladostništva, sem junake Cankarjevih dram gledal kar na ulici. Živel sem le nekaj sto metrov stran od Betajnove. Za Vrhničane je odgovor na vprašnje, zakaj idelista obišče duhovnik sredi noči, zelo preprost. Tega frojdistično-ibsnovskega trača ne bom opisoval, čeprav je prepričljiv. Tudi Janez Pipan se mu zavestno izogne. Ta večni enigmatični prizor Janez Pipan uprizori v skladu s kognitivno režijo. Vzpostavi pozicijo za finalni prenos etičnih imperativov na naslednjo generacijo.

 

Bleščeča kognitivna režija uprizarja pred nami moderno, ne še modernizma. Ves čas smo na robu med problematičnim fenomenom slovenske moderne, ki nima skoraj nič z modernizmom, tako da preskoči na drugo stran k avantgardizmu, toda k ideloškemu avantgardizmu. Ostrina kognitvne režije je razvidna v kapilarni slovenski stvarnosti.

 

In zdaj bistveno: Janez Pipan uprizarja s svojo kognitivno režijo, s svojo intelektualno prisotnostjo vzporednico teološki prisotnosti. Toda na noben način noče biti s svojim intelektom blasfemičen. Ves čas nam kaže samo to, da je prisoten. Gledališko gmoto ostri in vektorsko usmerja. Poslušamo plastično dinamiko idealistove bojevitosti. Ne spreminja kanona, temveč ga samo pretirano izpostavlja. Režijska kognitvna dognanost in modernistična zgovornost proti modni in istočano že zastareli dekonstrukcijiski režiji.

 

Majhna in lepa referenca v predstavi: rdeč kvadrat, ki postane rdeč klin, ki cepi črno na dvoje.

 

Vrhunec kognitivne režije se zgodi, ko predstava čutno aktivira abstrakcijo. Ta lebdi nad predstavo tako močno, da je ne moremo oddvojiti od idelaista! Ta ni antiteistična, je ateistična. Janez Pipan nenehoma in neprikrito daje soglasje idealistu s svojim materialističnim, sekularziranim pogledom na svet. Sledi mu, utruja ga vse se do zadnjega dejanja. Sledi mu v aktivistično nasilje, ki ga ta usmeri proti samemu sebi, ker ne prenese družbenih potvorb in religiozno-dogmatičnega stremuštva. To je predstava povezav in potez. Gledamo neskaljeno dovzetost za nov revolucionarni zanos sredi apatije in konvertitstva. V idealistu gledamo pretresljivo predsmrtno masko revolucionarne živosti, ki jo v finalu finala prenese "na dobrega človeka".

 

Vse to gledamo v ključnem prizoru v monumentalen orisu duhovnikove grede strasti - ljubosumja! Duhovnik je ljubosumen na idealista, zavida mu, da je tako globoko verujoč in religiozen kot sam ne bo nikoli. Tu se vektor kognitivne režije zaostri do konca. V avditoriju doživljamo resnico!

 

Navkljub temu, da sem se na začetku ogradil, da ne bom ocenjaval transformacijskih nalog igralskega ansambla, naj vseeno poudarim preprosto dejstvo: skupinski gledališki dar in transformacijska sila ljubljanskega dramskega ansambla, ki jo je pred desetletjem izoblikoval ravno Janez Pipan kot ravnatelj SNG Drame, je dobila v predstavi Hlapci svoj najglobji generacijski smisel v dialoški kromatiki, ki se suvereno širi po scenskem prostoru.

 

Janez Pipan surovo reže po telesu naroda po hlapčevski poniglavosti slovenske skupnosti, zanj je konformizem najhujše leglo svojati. Besedilo, ki ga ne igramo, vedno znova zastara, se postara, toda čas mu vedno omogoči novo stvarnost, nove pogoje za novo stvarnost. Ivan Cankar s svojo "dramsko teksturo" in Janez Pipan s svojo "kognitivno režijo" sta nam organizirala - velik dogodek! Poklicana in izvoljena sta, da nas učita spoštovati človeško. V svojem bistvu pa je to tvegana in utrujajoča aktivnost. Zato ljubosumneži tako zavidajo umetnosti!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
0
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinjaMirjana Kasapovićje v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ga ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,161
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,233
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,316
04/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,651
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,031
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,423
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,250
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,507
09/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,738
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,876