Gospod Paweł Czerwiński, veleposlanik Republike Poljske, je namreč 27. septembra na portalu+ v skladu s pravico do odgovora, popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev, ki jih določa Zakon o medijih, objavil vsebinsko povsem prazno pisanje (vir), ki ga je predstavil celo kot demanti mojega, kot pravi sam, "neresničnega" pisanja o slovenskem nakupu osemkolesnikov. Konkretno, šlo je za moj članek oziroma dva članka, objavljena na portalu+ 14. in 24. septembra 2017. Prvi je nosil naslov "Vlada s prirejenim razpisom kupuje prešibko zaščitene osemkolesnike, s tem pa ogroža življenja slovenskih vojakov na nevarnih misijah!" (vir), drugi pa "Škandalozno: Slovenija kupuje zastarele, prešibko zaščitene oklepnike, izdelane na Poljskem ali Hrvaškem!" (vir). V tem se kaže tudi bistvena razlika med veleposlanikovim in mojim poslanstvom - naloga novinarja je namreč popolnoma drugačna kot veleposlanikova. Novinar resnična dejstva odkriva, za razliko od gospoda veleposlanika, ki jih v interesu svoje države, ki ga zato dobro plačuje, na vse pretege prikriva in celo potvarja. V članku, ki sem ga napisal, namreč ni nič neresničnega, zato je veleposlanikovo navidezno zanikanje domnevnih "neresničnih navedb" že samo po sebi - očitna neresnica.

V svojem "demantiju" si je veleposlanik vzel čas, da na dolgo in široko hvali kvaliteto vozil, ki jih izdeluje poljsko podjetje Rosomak, čeprav o tem sploh nisem pisal, pač pa sem se ukvarjal predvsem s prenizkimi standardi oklepne zaščite v prihodnjem razpisu Ministrstva za obrambo in netransparentnim načinom priprave razpisa. Gospod veleposlanik torej pod krinko demantija v največjem delu svojega "popravka" izvaja klasično propagando za državno podjetje svoje države, ki z domnevno neresničnostjo mojega članka nima prav nobene zveze. Da niti ne omenjam, da sem poljskemu Rosomaku poslal več vprašanj o njihovih vozilih, obisku slovenske delegacije pri njih na Poljskem, oklepni zaščiti njihovih osemokolesnikov ipd., na katera pa mi iz podjetja nikoli niso odgovorili. Res pretkan, toda prozoren manever - novinarju na vprašanja državno podjetje sploh ne odgovori, nato pa se pojavi ekscelenca veleposlanik, ki s "popravkom", ki to dejansko ni, brani "čast in ugled poljske vojaške industrije".

Paweł Czerwiński, veleposlanik Republike Poljske v Ljubljani.

Veleposlanik Paweł Czerwiński ob tem povsem pavšalno trdi, da "besedili gospoda Mekine zmanjšujeta ugled poljske vojaške industrije in mečeta zelo slabo luč na proizvajalca oklepnikov, podjetje Rosomak, s tem ko povsem neupravičeno namigujeta, da je omenjeno poljsko podjetje udeleženo v domnevnih nepravilnostih, povezanih z javnim razpisom vlade Republike Slovenije".

Mar res? Le kje so te domnevne navedbe o "udeležbi" poljskega podjetja v nepravilnostih zapisane v mojih člankih? Nikjer! Nepravilnost, o kateri pišem, je prenizka zahtevana zaščita osemkolesnih vozil v slovenskem razpisu za Slovensko vojsko, očitno prilagojena poljskim rosomakom, ki ne presegajo zaščito 3a in 3b po STANAG standardu. Ampak to je seveda predvsem problem Slovenije, ki tako borno opremo kupuje za svoje vojake, ne pa problem Poljske in njene vojaške industrije, ki svoja vozila pač prodaja vsakemu, ki jih je pripravljen kupiti. Veleposlanik zato demantira nekaj, česar sploh nisem kritiziral. Gre za še eno prozorno retorično finto - s katero si kvečjemu podjetje Rosomak in poljski veleposlanik sama zmanjšujeta svoj ugled - in nič več.

Enako velja tudi za naslednji očitek na račun mojih člankov, da so neresnična "podtikanja avtorja člankov glede spora, do katerega naj bi domnevno prišlo med poljskim podjetjem in italijanskim dobaviteljem oborožitvenih postaj za oklepnike", saj "ne temeljijo na resničnih dejstvih". No, pa poglejmo ta dejstva. Tudi tuji mediji, ki se ukvarjajo z obrambnimi vprašanji, natančno opisujejo bistvo "spora", o katerem sem pisal. Kot na primer opozarja spletna stran Below the turret ring, specializirana za oklepnike (vir), so pri integraciji oborožitvenih postaj Oto-Melare (danes je to Leonardo) v AMV patrie oziroma poljske rosomake naleteli na "veliko težav".

Spletna stran Warfaretech (vir) podrobneje pojasnjuje, kje je problem. Poljska je namreč polna rek, zato so v poljski vojski ob naročilu osemkolesnikov hoteli lahko vozilo. Posledično imajo rosomaki tudi "lažjo", torej nižjo raven modularne zaščite - celo tisti, ki so poslani v Afganistan. Isto velja za oborožitveno postajo. Oto-Melara jo je uspešno integrirala v poljske patrie, toda nastali sta dve resni težavi. Ta stolp sedaj potrebuje novo termalno kamero, ker je izpuh v poljskih rosomakih usmerjen točno v merilno enoto postaje Hitfist-30P, kar seveda ni dobro za delovanje termalne kamere in natančnost topa. Hkrati pa je vozilo pretežko in ni več amfibijsko, kar je bila zahteva poljske vojske, čeprav je ob naročilu, citiramo, "Oto-Melara prisegala, da bo sposobna integrirati raketne izstrelke Spike, ne da bi to vplivalo na parametre Hitfista-30P, kar se je izkazalo za nemogoče". Integracija italijanske oborožitvene postaje v finsko-poljsko vozilo je bila torej delno "uspešna", a z dvema nerešljivima problemoma - italijanska oborožitvena postaja (ki ima prostor za dva vojaka) sedaj nujno potrebuje novo termalno kamero, hkrati pa so vozila pretežka in ne ustrezajo zahtevam poljske vojske, ki želi tudi amfibijsko vozilo. In zato so ta vozila sedaj "seveda na voljo" tudi Sloveniji.

Še več - obrambno ministrstvo Poljske je na koncu od domačega proizvajalca naročilo nove, daljinsko upravljane oborožitvene postaje ZSSW-30. Te naj bi znotraj vozila dopuščale tudi več prostora za posadko. Gre pa za popolnoma nove, poljske proizvode, ki so komajda prestali prva testiranja in dejansko še niso bili preizkušeni v bojnih razmerah. In tudi te postaje sedaj Poljska ponuja Sloveniji. V Sloveniji pa "strokovnjaki" iz Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo v ta namen po naših informacijah prirejajo razpisne pogoje; prav tako kot se je to dogajalo že ob prvi aferi s patriami, da bi lahko država znova opravila že vnaprej dogovorjen in menda "ugoden" nakup osemkolesnikov. Ugoden za koga? Za slovenske vojake na nevarnih misijah zagotovo ne!. In tega razpisa Slovenija, zanimivo, še vedno ni objavila, čeprav bi ga morala že pred dvema mesecema! Le zakaj? In če ga ne bo, bo Slovenija znova kršila obveznosti do zveze NATO, in to v ključnem trenutku, ko so varnostne razmere v svetu vse slabše.

Oklepnik rosomak, poljska različica pri nas razvpite patrie.

Skratka, tako kot nekoč nakup patrij brez motorjev in menjalnikov, več deset milijonov evrov težka modernizacija tankov T-55 ali nabava zastarelih protiletalskih raket Roland, ki so bile lani poslane v uničenje, se Slovenija s prirejanjem razpisa že vnaprej izbranemu proizvajalcu (Patrii) znova pripravlja na izvedbo novega, na prvi pogled "ugodnega" aranžmaja, ki bo na koncu davkoplačevalce bolj udaril po žepu, kot če bi za svoje vojake takoj kupili sodobna in najbolje zaščitena vozila na trgu!

Kako bi torej opisali situacijo, ko od proizvajalca naročiš izdelek A, ki mora izpolnjevati določene pogoje, dobiš pa izdelek B, ki teh pogojev ne izpolnjuje? Na to ključno dilemo pa se gospod veleposlanik Poljske ne ozre niti z besedo. Je morda gospod veleposlanik zadovoljen, če pri svojem krojaču naroči suknjič, dobi pa - telovnik? In kako reči zapletu, ko moraš nato k drugemu ponudniku, ker se izbrani proizvajalec ni držal pogodbe? Le kako torej nesoglasja med poljskim ministrstvom in današnjim Leonardom opredeliti drugače kot - spor?

Vse, kar sem v svoji prispevkih doslej napisal, je povsem resnično, veleposlanikov "demanti" pa je zgolj vsebinsko prazno malikovanje proizvodov domače, poljske vojaške industrije. Ta resnica tako zelo boli pristojne oblastnike, da je zaradi objave štirih dokumentov zveze NATO brez oznake zaupnosti, ki so nam služili kot iztočnica in sredstvo za dokazovanje preslabotne zaščite prihodnjih oklepnikov SV, Dobran Božič, direktor Urada vlade za zaščito tajnih podatkov (in nekdanji načelnik Generalštaba SV!) poslal uradni dopis uredništvu portala+, naj s spleta umaknemo te štiri dokumente. Gospod Paweł Czerwiński je istočasno napadel domnevne neresnice v mojem članku in ob tem še zahteval, da se na straneh portala+ v prihodnje "odpravi možnost objavljanja nepreverjenih vsebin, ki kvarijo dobro ime in visok ugled poljske vojaške industrije".

A kot dokazujejo zgornje vrstice, nisem objavil prav nobenih "nepreverjenih vsebin", kar v svojem vsebinsko praznem pismu neresnično trdi poljski veleposlanik v Sloveniji. Objavljena so bila le resnična dejstva, ki jih imam pravico objaviti in so danes enako točna kot takrat, ko sem jih zapisal.