Komentar

Državnik: politični profil Boruta Pahorja

V teh dneh sta javnomnenjski raziskavi Delo Stik ter Ninamedia na prvo mesto med političnimi strankami prvič po 13 mesecih namesto SDS Janeza Janše postavili socialne demokrate Dejana Židana. Kaj se dogaja, zakaj se je SD nenadoma tako dvignil rejting? 

17.10.2017 10:20
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   Borut Pahor   volitve   SD   Dejan Židan   ankete   Janez Janša   Milan Kučan   SDS   Messi

Foto: Mediaspeed

V družbi osmih predsedniških kandidatov se zdi Pahor kot Messi v argentinski nogometni reprezentanci.

Odgovor na uvodno vprašanje je preprost. Smo v fotofinišu kampanje za predsedniške volitve in Borut Pahor, absolutni favorit ter bodoči zmagovalec v prvem krogu, kandidira kot neodvisni kandidat s podporo SD. Njegov najbližji, a vendar neprimerno slabše uvrščeni zasledovalec, kamniški župan Marjan Šarec, lahko, sodeč po anketah, prav tako računa na nekaj odstotni delež glasov volivcev SD. Če seštejemo A in B, potem rezultat Židanove stranke na tokratnih sondažah ni nikakršno presenečenje. Še manj je presenečenje, da prihaja Borut Pahor v ciljno ravnino svoje druge in hkrati po ustavi zadnje kandidature za predsednika republike z ogromno, tako rekoč neulovljivo prednostjo.

 

Pahor je po naravi in v političnem smislu maratonec. Na politični sceni je kot prvokategornik že več kot 25 let, praktično toliko časa, kot imamo svojo državo. Njegov politični življenjepis je nabit z visokimi funkcijami. Bil je že vse: poslanec, evroposlanec, predsednik stranke, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, predsednik republike. Če bi na volitvah za predsednika republike, po ustavi najvišje funkcije v državi, ki pomeni tudi vrhovno poveljstvo oboroženih sil, štele zgolj izkušnje kandidata, potem lahko letošnje volitve kar odpovemo, saj bi imeli enega samega kandidata. V družbi osmih predsedniških kandidatov, med katerimi pa - roko na srce - ni nobenega resnega konkurenta ali konkurentke, se zdi Pahor kot Messi v argentinski nogometni reprezentanci. Eden in edini.

 

Vendar pa v politiki nikoli ne štejejo zgolj dejstva. Pahor, ki ni samo Messi, ampak po količini truda, ki ga je vložil v svojo politično kariero in ga še vlaga v svojo ponovno izvolitev, tudi Ronaldo, to prekleto dobro ve. Zato se je potem, ko je pred petimi leti presenetil Slovenijo in svet s kampanjo v stilu men at work, letos odločil za še bolj radikalen in še manj pričakovan način zbiranja glasov volivk in volivcev. V pičlih nekaj mesecih je Slovenijo prepešačil po dolgem in počez. Naredil je preko 700 kilometrov in znova dokazal, da tako kot v vrhunskem nogometu tudi v politiki talent ne šteje nič, če se ga ne nadgradi z obilico trdega dela in odrekanja. 

 

Je torej Borut Pahor idealen politik? Daleč od tega. Redkokdo med nami bi se podpisal pod vsako njegovo potezo. Marsikdaj nam gre odkrito na živce. Ampak tisto, kar ga ločuje od ostalih, kar ga na nek način dela izjemnega in za Slovenijo najprimernejšega, sta njegov politični slog ter odnos, ki ga do njega gojita oba slovenska politična praočeta, Milan Kučan in Janez Janša, do njega.

 

Pahorjev politični slog je izrazito povezovalen in strpen, mestoma se zdi celo premalo odločen in mlačen. Kot tak je komaj primeren za strankarsko politiko. Ampak za predsednika republike je naravnost idealen. Nalijmo si čistega vina: Slovenci smo politično gledano globoko razdeljeni. Slaba polovica nas prisega na Janeza Janšo. Malo večja pa bi ga, če bi ga lahko, utopila v žlici vode. Pahor je edini vodilni politik pri nas (hkrati tudi eden redkih v regiji in v Evropi), ki političnih razlik ne poglablja. Ki ne vsiljuje mnenja politične opcije, ki ji pripada, drugače mislečim. Ki spoštuje vsako mnenje, tudi takrat, ko je to naporno in boleče, hkrati pa dosledno zavrača vsako obliko diskriminacije na rasni, verski, spolni, kulturni, etični ali kakšni drugi osnovi.

 

Predsedniška funkcija, kot sam rad večkrat poudari, mu je pisana na kožo. Hkrati ima izjemen talent, celo instinkt za visoko, mednarodno politiko. Slovenija kot majhna država, ki ne razpolaga z geostrateško močjo in/ali neizčrpnimi naravnimi viri energentov, takšnega človeka na čelu države preprosto potrebuje. Pahorjeva turneja Berlin-Moskva-Kijev bo šla v anale in jo bo težko še kdaj kdo ponovil. Poleg tega Pahor zelo dobro razume moderne trende v politiki, kar ni nepomembno. Zelo si prizadeva nagovoriti mlajše generacije na njim razumljiv in komunikacijsko všečen način. Eden glavnih problemov, s katerimi se ukvarja Evropa, je namreč ravno pomanjkanje politične participacije mladih. Vendar vse to za aktualnost političnega momenta pri nas ni tako pomembno, kot je ravno dejstvo, da ga enako ne marata, bodimo konkretni, v političnem smislu celo sovražita, Milan Kučan in Janez Janša.

 

Kučan svojih zamer do Pahorja nikoli ni skrival. Segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Pahor je namreč avtor teze o sestopu partije z oblasti, ki se je kasneje s prvimi demokratičnimi volitvami de facto in de iure tudi zgodil. Tega mu tranzicijska levica oziroma - kot jih je sam poimenoval - strici iz ozadja, v levih političnih krogih pa jim "ljubkovalno" pravijo ta stari, niso nikoli odpustili. Glavni reprezentant centrov moči tranzicijske levice pa je ravno Milan Kučan. Na tokratnih volitvah je računal, da bo preko svojega neformalnega vpliva lahko prepričal vodstvo SD, da ne podpre Pahorja. Vendar se mu je Dejan Židan uprl in sadove svoje pokončne drže sedaj žanje v obliki višjih rejtingov svoje stranke.

 

A Kučan ne obupa tako zlahka, zato je potem, ko se Marjan Šarec, njegov najnovejši "novi obraz na levici" po Zoranu Jankoviću in Miru Cerarju, v kampanji, še posebej na predvolilnih soočenjih, nikakor ni izkazal, v ogenj poslal t.i. intelektualce. Gre za preizkušen recept iz prvih let po osamosvojitvi, ko so predvsem osrednji tiskani mediji redno prinašali mnenja intelektualcev oziroma razumnikov, o tem, kaj je prav, in kaj ne. Ampak v 25 letih se je marsikaj spremenilo, le to, da Kučana še vedno izjemno jezi, da Pahor ravna po lastni vesti in misli s svojo glavo, ne.

 

Janez Janša ob dvigu podpore SD v javnem mnenju seveda ni mogel ostati križem rok. Enako velja za jasno izražene ambicije NSi, da s kandidaturo Ljudmile Novak počasi prevzamejo primat na desnici, kar je sicer malo verjetno, bolj verjetno pa, paradoksalno, ogrozijo relativno zmago SDS na naslednjih parlamentarnih volitvah. Janša prav dobro ve, da bo marsikateri volivec SDS že v prvem krogu predsedniških volitev "taktično" podprl Pahorja, ker imajo po 25 letih, z dvema izjemama vmes, dovolj vladavine Kučanovih izbrancev. Zato je v finišu kampanje, ko se boljši rezultat njegove Romane Tomc od Ljudmile Novak ne zdi več tako gotov, Janša prvič po letu 2011 Pahorja napadel z vsemi topovi.

 

Za tiste med nami, ki imamo po 25 letih dovolj, da nam življenje v vseh porah družbe določata Janša ali Kučan, je torej izbira na teh volitvah jasna. S ponovno izvolitvijo Boruta Pahorja - še posebej, če bi se to zgodilo že v prvem krogu - bi volilno telo dalo jasno sporočilo stricem iz ozadja in osamosvojiteljem, da je četrt stoletja dovolj dolga doba in da je končno čas, da v slovenski politiki obrnemo nov list.

 

Aljuš Pertinač je komentator in voditelj televizijske oddaje VV Faktor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
1
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka razprava o socialni distanci ali dilema med odprto in zaprto družbo
6
07.06.2020 21:58
Kakšen pomen ima socialna distanca? Gre za sporen ali nesporen pojem oziroma pojav? Je socialna distanca sprostitev ali ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 3.474
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.834
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.525
04/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.815
05/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.100
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.481
07/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.514
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.054
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 822
10/
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
Uredništvo
Ogledov: 745