Komentar

Pravica do samoodločbe kot novo orodje demokracije

Pravico do samoodločbe narodov, ki jo opredelujej tudi temeljni akt Združenih narodov, bi lahko razumeli tudi kot neke vrste "orodje demokracije". Prav na primeru Katalonije, ugotavlja naš komentator Miha Burger, pa se kaže, da novih orodij demokracije nočejo niti preizkušati, kaj šele da jih uveljavljali, kajti obstoječi eliti, formirani na osnovi izključno predstavniške demokracije, povsod po svetu enostavno odgovarja obstoječe stanje.

20.10.2017 22:59
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   ustanovna listina OZN   Španija   Katalonija   samoodločba   ustava   aktivni državljani

Foto: Scroll

Stanje statusa quo lahko preseže le zadostina količina aktivnih državljanov, ki jih je v Kataloniji mnogo več kot pri nas.

V Ustanovni listini Organizacije združenih narodov (OZN) že v njenem 1. členu (ki govori o skupnem cilju vseh narodov) piše med drugim o spoštovanju pravice do samoodločbe, kar se mora urejati - piše po vrsti - z mirnimi sredstvi, v skladu z načeli pravičnosti in v skladu z mednarodnim pravom. Vsako ukrepanje (urejanje) ima torej sledeč vrstni red: 1. z mirnimi sredstvi, 2. v skladu z načeli pravičnosti in 3. v skladu z mednarodnim pravom. Sedaj pa malo logike: pravično je pred mednarodnim pravom; pravično je pravica do samoodločbe – pravica do samoodločbe je torej pred mednarodnim pravom.

 

Najmanj, kar mora storiti mednarodno pravo, je, da pravico do samoodločbe jasno opredeli v izvedbenih aktih. Z drugimi besedami (ker sem inženir in ne pravnik), s svojimi orodji. Torej mora jasno in nedvoumno postaviti orodje za izvedbo pravice do samoodločbe.

 

Sedaj pa skok v konkretno: Ker Španija očitno nima interesa, da bi to orodje postavila v svojo ustavo, preostane očitno le mednarodni skupnosti, še bolj kot Evropski uniji pa OZN, da jo prisili, da postavi to orodje za izvedbo pravice do samoodločbe v svojo ustavo. Dokler to ni doseženo - pa čeprav je to orodje lahko čisto nekaj novega v svetovnem merilu, precedenčnega, če hočete -, bo vodstvo Katalonije težko kaj doseglo. Tu se kaže tudi njihova osnovna strateška napaka, ko so obljubili, da bo 48 ur po referendumu že razglašena samostojnost.

 

A da se vrnem na začetek: ker že stoji pot za dosego orodja za izvedbo pravice do samoodločbe v prvem členu uvodoma citirane Ustanovne listine OZN, obstaja še vedno upanje tudi za Katalonce. Zakaj to pišem? Ker je za moje aktivnosti (tj. iskanje in poskusi novih orodij demokracije – o čemer pišem skoraj v vsakem članku na portalu+) to dober primer, kako bi morali energijo raje usmeriti v izgradnjo in poskuse z novimi orodji demokracije, kot pa zahtevati svoje pravice, pa četudi so zapisane še tako visoko, kot je citirani prvi člen Ustanovne listine OZN, ne da bi obstajala dovolj jasno in nedvoumno postavljena izvedbena orodja demokracije za dosego te pravice.

 

To, da novih orodij demokracije nočejo niti preizkušati, kaj šele da jih uveljavljali, obstoječi eliti, formirani na osnovi izključno predstavniške demokracije, povsod po svetu enostavno odgovarja. O teh paradoksih demokracije in zakaj in kako je do tega prišlo, sem se v svojih člankih tudi že razpisal. Zato to stanje lahko preseže le zadostna količina aktivnih državljanov, ki jih je - po vsem kar se je dalo videti na posnetkih - v Kataloniji mnogo več kot v Sloveniji. Kar se tiče zadostne količine aktivnih državljanov pri nas, pa za konec le še (vsaj zame) presenetljiva novica. Pred nekaj dnevi je Janez Janša ob predstavitvi knjige Ivana Štuheca spregovoril sledeči stavek: "Šansa za preboj tega zagatnega stanja v Sloveniji je le na aktivnem državljanu."

 

Tudi sam sem težko verjel svojim ušesom in upam, da bodo ta televizijski posnetek še kdaj predvajali. Morda pa se bo tudi v Sloveniji res kdaj nekaj premaknilo v tej smeri.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.205
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.911
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.562
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.208
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.533
06/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.896
07/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.323
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.106
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 906
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.567