Komentar

Pravica do samoodločbe kot novo orodje demokracije

Pravico do samoodločbe narodov, ki jo opredelujej tudi temeljni akt Združenih narodov, bi lahko razumeli tudi kot neke vrste "orodje demokracije". Prav na primeru Katalonije, ugotavlja naš komentator Miha Burger, pa se kaže, da novih orodij demokracije nočejo niti preizkušati, kaj šele da jih uveljavljali, kajti obstoječi eliti, formirani na osnovi izključno predstavniške demokracije, povsod po svetu enostavno odgovarja obstoječe stanje.

20.10.2017 22:59
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   ustanovna listina OZN   Španija   Katalonija   samoodločba   ustava   aktivni državljani

Foto: Scroll

Stanje statusa quo lahko preseže le zadostina količina aktivnih državljanov, ki jih je v Kataloniji mnogo več kot pri nas.

V Ustanovni listini Organizacije združenih narodov (OZN) že v njenem 1. členu (ki govori o skupnem cilju vseh narodov) piše med drugim o spoštovanju pravice do samoodločbe, kar se mora urejati - piše po vrsti - z mirnimi sredstvi, v skladu z načeli pravičnosti in v skladu z mednarodnim pravom. Vsako ukrepanje (urejanje) ima torej sledeč vrstni red: 1. z mirnimi sredstvi, 2. v skladu z načeli pravičnosti in 3. v skladu z mednarodnim pravom. Sedaj pa malo logike: pravično je pred mednarodnim pravom; pravično je pravica do samoodločbe – pravica do samoodločbe je torej pred mednarodnim pravom.

 

Najmanj, kar mora storiti mednarodno pravo, je, da pravico do samoodločbe jasno opredeli v izvedbenih aktih. Z drugimi besedami (ker sem inženir in ne pravnik), s svojimi orodji. Torej mora jasno in nedvoumno postaviti orodje za izvedbo pravice do samoodločbe.

 

Sedaj pa skok v konkretno: Ker Španija očitno nima interesa, da bi to orodje postavila v svojo ustavo, preostane očitno le mednarodni skupnosti, še bolj kot Evropski uniji pa OZN, da jo prisili, da postavi to orodje za izvedbo pravice do samoodločbe v svojo ustavo. Dokler to ni doseženo - pa čeprav je to orodje lahko čisto nekaj novega v svetovnem merilu, precedenčnega, če hočete -, bo vodstvo Katalonije težko kaj doseglo. Tu se kaže tudi njihova osnovna strateška napaka, ko so obljubili, da bo 48 ur po referendumu že razglašena samostojnost.

 

A da se vrnem na začetek: ker že stoji pot za dosego orodja za izvedbo pravice do samoodločbe v prvem členu uvodoma citirane Ustanovne listine OZN, obstaja še vedno upanje tudi za Katalonce. Zakaj to pišem? Ker je za moje aktivnosti (tj. iskanje in poskusi novih orodij demokracije – o čemer pišem skoraj v vsakem članku na portalu+) to dober primer, kako bi morali energijo raje usmeriti v izgradnjo in poskuse z novimi orodji demokracije, kot pa zahtevati svoje pravice, pa četudi so zapisane še tako visoko, kot je citirani prvi člen Ustanovne listine OZN, ne da bi obstajala dovolj jasno in nedvoumno postavljena izvedbena orodja demokracije za dosego te pravice.

 

To, da novih orodij demokracije nočejo niti preizkušati, kaj šele da jih uveljavljali, obstoječi eliti, formirani na osnovi izključno predstavniške demokracije, povsod po svetu enostavno odgovarja. O teh paradoksih demokracije in zakaj in kako je do tega prišlo, sem se v svojih člankih tudi že razpisal. Zato to stanje lahko preseže le zadostna količina aktivnih državljanov, ki jih je - po vsem kar se je dalo videti na posnetkih - v Kataloniji mnogo več kot v Sloveniji. Kar se tiče zadostne količine aktivnih državljanov pri nas, pa za konec le še (vsaj zame) presenetljiva novica. Pred nekaj dnevi je Janez Janša ob predstavitvi knjige Ivana Štuheca spregovoril sledeči stavek: "Šansa za preboj tega zagatnega stanja v Sloveniji je le na aktivnem državljanu."

 

Tudi sam sem težko verjel svojim ušesom in upam, da bodo ta televizijski posnetek še kdaj predvajali. Morda pa se bo tudi v Sloveniji res kdaj nekaj premaknilo v tej smeri.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562