Komentar

Državniki se na mandate in muhaste volivce ne ozirajo, pred očmi imajo interese domovine

Kakšna so predsedniška merila, kdo je lahko predsednik, se sprašuje Dimitrij Rupel pred nedeljskimi volitvami predsednika republike. Pri izobilju kandidatov za predsednika Slovenije se namreč postavlja vprašanje, kdo je sploh primeren za tak položaj. Rupel ugotavlja, da je slovenska ponudba skromna, saj se - razen Boruta Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj ...

17.10.2017 22:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Borut Pahor   državniki   Evropska unija   Peter Jambrek   Janez Janša   ustava

Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države.

Italijanski predsedniki (Gronchi, Segni, Saragat, Leone, Pertini, Cossiga, Scalfaro, Ciampi, Napolitano, Mattarella) so - predno so postali predsedniki - vsi po vrsti zasedali pomembne položaje. Bili so predsedniki vlad, parlamentov ali ministri. Enako velja za nemške predsednike (Schell, Carstens, Waizsäcker, Rau, Herzog, Heuss, Köhler, Wulff, Gauck, Steinmeier). Vsi so bili pred predsedniško službo visoki politični oziroma državni funkcionarji. Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države. V Sloveniji smo imeli in morda še imamo ljudi, ki so ustanavljali slovensko državo in ki imajo nesporne zasluge zanjo, vendar so se bodisi umaknili, ali so bili umaknjeni s političnega prizorišča. Resne države spoštujejo "očete naroda" in jih ne zaničujejo. Da ne bo nesporazuma: pisca teh vrstic je nekoč h kandidiranju za predsedniški položaj nagovarjal Janez Drnovšek, vendar je bil neuspešen. Iz razlogov, ki so skoraj samoumevni - pisca teh vrstic - bolj veseli (danes sicer bolj oddaljeno) spremljanje mednarodnih procesov in pisanje o njih. Navsezadnje tudi za portal+.

 

Za predsedniškega kandidata se spodobi, da brez težav govori tuje jezike, da se spozna na državne procedure in protokol, predvsem pa, da nekaj ve o mednarodnih odnosih in da je prepoznaven za evropsko politično elito. Slovenska ponudba je skromna, večinoma se - razen Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj. Na pol poti k takšni kvalifikaciji sta nemara Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pahor je bil predsednik parlamenta in predsednik vlade, poleg tega se za mandat poteguje drugič, torej je - kot se reče - incumbent. Analitiki ugotavljajo, da imajo kandidati, ki so že na položaju, za katerega kandidirajo, apriorno prednost. To se potrjuje pri ameriških predsednikih.

 

Borut Pahor ima tedaj tudi po zahodnih merilih veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen. Seveda se postavlja vprašanje, kako in zakaj takšna bleščeča kariera pripada ravno Pahorju? Že kdaj prej, posebej pa letos bi si zaslužil verodostojnega tekmeca. S Pahorjem bi nemara lahko tekmovala bivša predsednika vlade Cerar ali Janša, vendar se to ni zgodilo. Morda bi lahko spet poskusil Milan Kučan, ki je mlajši od nekaterih najpomembnejših predsednikov (Napolitano, Gauck)?

 

 

Najnovejše opazke v zvezi s Pahorjem

 

V teh zadnjih dneh pred volitvami (predsednika Republike Slovenije) se pojavljajo izjave in članki, ki so zanimivejši od večine predvolilnih besedil preteklih tednov ali celo mesecev. Mislim na prispevka Petra Jambreka (Predsednik republike v slovenski ustavi, vir) in Janeza Janše (Živi in pusti umreti - portret predsednika, vir) pa tudi na izjavo "levičarskih intelektualcev" (vir), ki jo promovira Božo Repe. Te izjave in članki odpirajo nekatera resna politična vprašanja, na katera ne bomo dobili odgovora na bližnjih volitvah, utegnejo pa koristiti globljim premislekom o slovenski državi, njenih težavah in prihodnosti.

 

Jambrekov tekst navaja predsedniške pristojnosti, kot izhajajo iz ustave, glede katere Jambrek ni povsem nedolžen. Jambrek gotovo spada med "očete naroda". Njegova prva ugotovitev je, da pristojnosti niso tako zanemarljive, kot se včasih zdi, druga, še pomembnejša ugotovitev pa je, da predsedniški kandidat oz. predsednik ne bi smela biti "brez kilometrine" oz. "nov obraz", iz česar bi bilo mogoče sklepati, da "pes taco moli" v smeri aktualnega predsednika. Glede na letošnjo predsedniško ponudbo je takšno razmišljanje najbrž utemeljeno.

 

Janez Janša takšnim stališčem ugovarja s trditvijo, da Borut Pahor pravzaprav ni upravičen do predsedniškega položaja. Janša Pahorju očita polovično in nedosledno razumevanje problemov državljanske vojne in sprave. Nato se sprašuje o Pahorjevi odgovornosti za bančniško in vsakršno korupcijo v času, ko je bil predsednik vlade. Pisec teh vrstic se najbolj strinja z Janševo kritiko načrta in izvedbe t. i. arbitražnega sporazuma, katerega bumerang ni zadel Pahorja kot predsednika vlade, ampak - ker se je zadeva pač zavlekla - Pahorja kot predsednika republike. Slednji ni izkoristil možnosti, da bi polom obesil Cerarju in Erjavcu, ki sta kriva za škandal s Sekolcem in Drenikovo. Morda tega ni mogel, morda tega ni hotel storiti, ker je slabi rezultat pač posledica lahkoverne podpore Hrvaški pri njenem vstopanju v EU, slabega načrta in dvoumnosti okrog "stika" z odprtim morjem. Ni pa bilo treba Pahorju, Cerarju in Erjavcu za Slovenijo slabe arbitražne razsodbe hvaliti in vsiljevati Hrvaški. To je bilo ravnanje v nasprotju s koristmi lastne države, česar državniki praviloma ne počnejo.

 

Izjava levičarskih intelektualcev je pač levičarska izjava. Očitek o Pahorjevem populizmu ni niti nov niti daljnosežen (ker ga demokracija tako rekoč predpostavlja); očitek o izmikanju odločnejšim, tehtnejšim izjavam in konfliktom je povezan z nauki, ki jih je Pahor dobil od svojih predhodnikov, predvsem od Türka. Očitek o kritičnem odnosu do Rusije je neresničen, čeprav bi bil tak odnos upravičen; enako neresnična je ugotovitev o pomanjkanju sočutja do revežev in beguncev. Pahorjeva glavno prizadevanje/odlika, tako rekoč komunistični refleks, je istovetenje s stigmatiziranimi poklici in skupinami. Razglabljanje levičarskih intelektualcev o krivičnem ravnanju z begunci in pripisovanje islamofobije Pahorju je seveda iz trte izvito. Prijatelji beguncev in islamistov so na nemških in avstrijskih volitvah povzročili naraščanje ekstremnih strank.

 

 

Osamosvojitelji in pridobitelji

 

Ključni problem slovenskih predsedniških in drugih volitev je seveda nenavadno in popačeno razumevanje politike, demokracije, medijev, vloge funkcionarjev, njihovega družbenega in gmotnega položaja. Nenavadnost se je začela v času osamosvajanja, ko Demos zgodovinskega trenutka (razkroja komunističnega bloka) in svojih političnih prednosti ni izkoristil za dokončen prelom s starim sistemom in političnim osebjem, ki se je sicer zavedalo svoje nelegitimnosti, po likvidaciji Ceausescuja pa je bilo sprva celo prestrašeno in ubogljivo. Na vprašanje, ali je bil takšen prelom izvedljiv v razmerah, ko Demosu ni šlo le za demokracijo, ampak tudi za samoodločbo, in ko sta mu pod prste gledala Beograd pa vsa mednarodna skupnost (podobno, kot je danes v Kataloniji), nikoli ne bomo dobili zanesljivega odgovora. Osamosvojitelji smo se sporazumeli s pridobitelji (oznaka, ki jo uporabljam zaradi njihovega poudarjanja "pridobitev socializma"), rezultat plebiscita, izid vojne in diplomatski dosežki pa so bili nesporni. Problem je v nadaljevanju: pridobitelji so sicer opustili socializem, vendar so polagoma prevzeli vodenje nove države in to na način, ki so ga obvladali.

 

Predsednik republike in tudi drugi državni funkcionarji se morajo - kadar ne drvijo od dogodka do dogodka oz. imajo trenutek časa za premišljevanje - spraševati, kako je mogoče, da so njihove plače nižje od večine direktorskih plač, nižje od plač evropskih poslancev in mnogo nižje od komisarke, ki je v Bruselj padla iz neba; da o bankirjih ne govorimo. Sicer pa - kot rečeno - politike, ne državnike, zaposluje nenehno in brezkončno hitenje od dogodka do dogodka, od najnižjih do najvišjih skupin volivcev. Glede na trajanje mandata in na bolj ali manj muhasto milost volivcev je treba biti čim bolj všečen. Državniki se na mandate in na spremenljivo razpoloženje volivcev ne ozirajo. Pred očmi imajo interese domovine in kontinenta, na katerem živijo. Tako je bilo pri očetih Evropske unije in navsezadnje pri očetih slovenskega naroda. Ko bi taktizirali od dogodka do dogodka, danes Slovenija ne bi bila samostojna država. Borut Pahor pa bo gotovo ponovno izvoljen in prav nam je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,816
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,702
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,066
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,548
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 984
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 996
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 683
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
Miha Burger
Ogledov: 894