Komentar

Državniki se na mandate in muhaste volivce ne ozirajo, pred očmi imajo interese domovine

Kakšna so predsedniška merila, kdo je lahko predsednik, se sprašuje Dimitrij Rupel pred nedeljskimi volitvami predsednika republike. Pri izobilju kandidatov za predsednika Slovenije se namreč postavlja vprašanje, kdo je sploh primeren za tak položaj. Rupel ugotavlja, da je slovenska ponudba skromna, saj se - razen Boruta Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj ...

17.10.2017 22:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Borut Pahor   državniki   Evropska unija   Peter Jambrek   Janez Janša   ustava

Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države.

Italijanski predsedniki (Gronchi, Segni, Saragat, Leone, Pertini, Cossiga, Scalfaro, Ciampi, Napolitano, Mattarella) so - predno so postali predsedniki - vsi po vrsti zasedali pomembne položaje. Bili so predsedniki vlad, parlamentov ali ministri. Enako velja za nemške predsednike (Schell, Carstens, Waizsäcker, Rau, Herzog, Heuss, Köhler, Wulff, Gauck, Steinmeier). Vsi so bili pred predsedniško službo visoki politični oziroma državni funkcionarji. Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države. V Sloveniji smo imeli in morda še imamo ljudi, ki so ustanavljali slovensko državo in ki imajo nesporne zasluge zanjo, vendar so se bodisi umaknili, ali so bili umaknjeni s političnega prizorišča. Resne države spoštujejo "očete naroda" in jih ne zaničujejo. Da ne bo nesporazuma: pisca teh vrstic je nekoč h kandidiranju za predsedniški položaj nagovarjal Janez Drnovšek, vendar je bil neuspešen. Iz razlogov, ki so skoraj samoumevni - pisca teh vrstic - bolj veseli (danes sicer bolj oddaljeno) spremljanje mednarodnih procesov in pisanje o njih. Navsezadnje tudi za portal+.

 

Za predsedniškega kandidata se spodobi, da brez težav govori tuje jezike, da se spozna na državne procedure in protokol, predvsem pa, da nekaj ve o mednarodnih odnosih in da je prepoznaven za evropsko politično elito. Slovenska ponudba je skromna, večinoma se - razen Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj. Na pol poti k takšni kvalifikaciji sta nemara Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pahor je bil predsednik parlamenta in predsednik vlade, poleg tega se za mandat poteguje drugič, torej je - kot se reče - incumbent. Analitiki ugotavljajo, da imajo kandidati, ki so že na položaju, za katerega kandidirajo, apriorno prednost. To se potrjuje pri ameriških predsednikih.

 

Borut Pahor ima tedaj tudi po zahodnih merilih veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen. Seveda se postavlja vprašanje, kako in zakaj takšna bleščeča kariera pripada ravno Pahorju? Že kdaj prej, posebej pa letos bi si zaslužil verodostojnega tekmeca. S Pahorjem bi nemara lahko tekmovala bivša predsednika vlade Cerar ali Janša, vendar se to ni zgodilo. Morda bi lahko spet poskusil Milan Kučan, ki je mlajši od nekaterih najpomembnejših predsednikov (Napolitano, Gauck)?

 

 

Najnovejše opazke v zvezi s Pahorjem

 

V teh zadnjih dneh pred volitvami (predsednika Republike Slovenije) se pojavljajo izjave in članki, ki so zanimivejši od večine predvolilnih besedil preteklih tednov ali celo mesecev. Mislim na prispevka Petra Jambreka (Predsednik republike v slovenski ustavi, vir) in Janeza Janše (Živi in pusti umreti - portret predsednika, vir) pa tudi na izjavo "levičarskih intelektualcev" (vir), ki jo promovira Božo Repe. Te izjave in članki odpirajo nekatera resna politična vprašanja, na katera ne bomo dobili odgovora na bližnjih volitvah, utegnejo pa koristiti globljim premislekom o slovenski državi, njenih težavah in prihodnosti.

 

Jambrekov tekst navaja predsedniške pristojnosti, kot izhajajo iz ustave, glede katere Jambrek ni povsem nedolžen. Jambrek gotovo spada med "očete naroda". Njegova prva ugotovitev je, da pristojnosti niso tako zanemarljive, kot se včasih zdi, druga, še pomembnejša ugotovitev pa je, da predsedniški kandidat oz. predsednik ne bi smela biti "brez kilometrine" oz. "nov obraz", iz česar bi bilo mogoče sklepati, da "pes taco moli" v smeri aktualnega predsednika. Glede na letošnjo predsedniško ponudbo je takšno razmišljanje najbrž utemeljeno.

 

Janez Janša takšnim stališčem ugovarja s trditvijo, da Borut Pahor pravzaprav ni upravičen do predsedniškega položaja. Janša Pahorju očita polovično in nedosledno razumevanje problemov državljanske vojne in sprave. Nato se sprašuje o Pahorjevi odgovornosti za bančniško in vsakršno korupcijo v času, ko je bil predsednik vlade. Pisec teh vrstic se najbolj strinja z Janševo kritiko načrta in izvedbe t. i. arbitražnega sporazuma, katerega bumerang ni zadel Pahorja kot predsednika vlade, ampak - ker se je zadeva pač zavlekla - Pahorja kot predsednika republike. Slednji ni izkoristil možnosti, da bi polom obesil Cerarju in Erjavcu, ki sta kriva za škandal s Sekolcem in Drenikovo. Morda tega ni mogel, morda tega ni hotel storiti, ker je slabi rezultat pač posledica lahkoverne podpore Hrvaški pri njenem vstopanju v EU, slabega načrta in dvoumnosti okrog "stika" z odprtim morjem. Ni pa bilo treba Pahorju, Cerarju in Erjavcu za Slovenijo slabe arbitražne razsodbe hvaliti in vsiljevati Hrvaški. To je bilo ravnanje v nasprotju s koristmi lastne države, česar državniki praviloma ne počnejo.

 

Izjava levičarskih intelektualcev je pač levičarska izjava. Očitek o Pahorjevem populizmu ni niti nov niti daljnosežen (ker ga demokracija tako rekoč predpostavlja); očitek o izmikanju odločnejšim, tehtnejšim izjavam in konfliktom je povezan z nauki, ki jih je Pahor dobil od svojih predhodnikov, predvsem od Türka. Očitek o kritičnem odnosu do Rusije je neresničen, čeprav bi bil tak odnos upravičen; enako neresnična je ugotovitev o pomanjkanju sočutja do revežev in beguncev. Pahorjeva glavno prizadevanje/odlika, tako rekoč komunistični refleks, je istovetenje s stigmatiziranimi poklici in skupinami. Razglabljanje levičarskih intelektualcev o krivičnem ravnanju z begunci in pripisovanje islamofobije Pahorju je seveda iz trte izvito. Prijatelji beguncev in islamistov so na nemških in avstrijskih volitvah povzročili naraščanje ekstremnih strank.

 

 

Osamosvojitelji in pridobitelji

 

Ključni problem slovenskih predsedniških in drugih volitev je seveda nenavadno in popačeno razumevanje politike, demokracije, medijev, vloge funkcionarjev, njihovega družbenega in gmotnega položaja. Nenavadnost se je začela v času osamosvajanja, ko Demos zgodovinskega trenutka (razkroja komunističnega bloka) in svojih političnih prednosti ni izkoristil za dokončen prelom s starim sistemom in političnim osebjem, ki se je sicer zavedalo svoje nelegitimnosti, po likvidaciji Ceausescuja pa je bilo sprva celo prestrašeno in ubogljivo. Na vprašanje, ali je bil takšen prelom izvedljiv v razmerah, ko Demosu ni šlo le za demokracijo, ampak tudi za samoodločbo, in ko sta mu pod prste gledala Beograd pa vsa mednarodna skupnost (podobno, kot je danes v Kataloniji), nikoli ne bomo dobili zanesljivega odgovora. Osamosvojitelji smo se sporazumeli s pridobitelji (oznaka, ki jo uporabljam zaradi njihovega poudarjanja "pridobitev socializma"), rezultat plebiscita, izid vojne in diplomatski dosežki pa so bili nesporni. Problem je v nadaljevanju: pridobitelji so sicer opustili socializem, vendar so polagoma prevzeli vodenje nove države in to na način, ki so ga obvladali.

 

Predsednik republike in tudi drugi državni funkcionarji se morajo - kadar ne drvijo od dogodka do dogodka oz. imajo trenutek časa za premišljevanje - spraševati, kako je mogoče, da so njihove plače nižje od večine direktorskih plač, nižje od plač evropskih poslancev in mnogo nižje od komisarke, ki je v Bruselj padla iz neba; da o bankirjih ne govorimo. Sicer pa - kot rečeno - politike, ne državnike, zaposluje nenehno in brezkončno hitenje od dogodka do dogodka, od najnižjih do najvišjih skupin volivcev. Glede na trajanje mandata in na bolj ali manj muhasto milost volivcev je treba biti čim bolj všečen. Državniki se na mandate in na spremenljivo razpoloženje volivcev ne ozirajo. Pred očmi imajo interese domovine in kontinenta, na katerem živijo. Tako je bilo pri očetih Evropske unije in navsezadnje pri očetih slovenskega naroda. Ko bi taktizirali od dogodka do dogodka, danes Slovenija ne bi bila samostojna država. Borut Pahor pa bo gotovo ponovno izvoljen in prav nam je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
12
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,489
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,737
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,554
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,850
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,868
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,678
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,333
08/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,913
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,091
10/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 873