Komentar

Državniki se na mandate in muhaste volivce ne ozirajo, pred očmi imajo interese domovine

Kakšna so predsedniška merila, kdo je lahko predsednik, se sprašuje Dimitrij Rupel pred nedeljskimi volitvami predsednika republike. Pri izobilju kandidatov za predsednika Slovenije se namreč postavlja vprašanje, kdo je sploh primeren za tak položaj. Rupel ugotavlja, da je slovenska ponudba skromna, saj se - razen Boruta Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj ...

17.10.2017 22:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Borut Pahor   državniki   Evropska unija   Peter Jambrek   Janez Janša   ustava

Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države.

Italijanski predsedniki (Gronchi, Segni, Saragat, Leone, Pertini, Cossiga, Scalfaro, Ciampi, Napolitano, Mattarella) so - predno so postali predsedniki - vsi po vrsti zasedali pomembne položaje. Bili so predsedniki vlad, parlamentov ali ministri. Enako velja za nemške predsednike (Schell, Carstens, Waizsäcker, Rau, Herzog, Heuss, Köhler, Wulff, Gauck, Steinmeier). Vsi so bili pred predsedniško službo visoki politični oziroma državni funkcionarji. Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države. V Sloveniji smo imeli in morda še imamo ljudi, ki so ustanavljali slovensko državo in ki imajo nesporne zasluge zanjo, vendar so se bodisi umaknili, ali so bili umaknjeni s političnega prizorišča. Resne države spoštujejo "očete naroda" in jih ne zaničujejo. Da ne bo nesporazuma: pisca teh vrstic je nekoč h kandidiranju za predsedniški položaj nagovarjal Janez Drnovšek, vendar je bil neuspešen. Iz razlogov, ki so skoraj samoumevni - pisca teh vrstic - bolj veseli (danes sicer bolj oddaljeno) spremljanje mednarodnih procesov in pisanje o njih. Navsezadnje tudi za portal+.

 

Za predsedniškega kandidata se spodobi, da brez težav govori tuje jezike, da se spozna na državne procedure in protokol, predvsem pa, da nekaj ve o mednarodnih odnosih in da je prepoznaven za evropsko politično elito. Slovenska ponudba je skromna, večinoma se - razen Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj. Na pol poti k takšni kvalifikaciji sta nemara Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pahor je bil predsednik parlamenta in predsednik vlade, poleg tega se za mandat poteguje drugič, torej je - kot se reče - incumbent. Analitiki ugotavljajo, da imajo kandidati, ki so že na položaju, za katerega kandidirajo, apriorno prednost. To se potrjuje pri ameriških predsednikih.

 

Borut Pahor ima tedaj tudi po zahodnih merilih veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen. Seveda se postavlja vprašanje, kako in zakaj takšna bleščeča kariera pripada ravno Pahorju? Že kdaj prej, posebej pa letos bi si zaslužil verodostojnega tekmeca. S Pahorjem bi nemara lahko tekmovala bivša predsednika vlade Cerar ali Janša, vendar se to ni zgodilo. Morda bi lahko spet poskusil Milan Kučan, ki je mlajši od nekaterih najpomembnejših predsednikov (Napolitano, Gauck)?

 

 

Najnovejše opazke v zvezi s Pahorjem

 

V teh zadnjih dneh pred volitvami (predsednika Republike Slovenije) se pojavljajo izjave in članki, ki so zanimivejši od večine predvolilnih besedil preteklih tednov ali celo mesecev. Mislim na prispevka Petra Jambreka (Predsednik republike v slovenski ustavi, vir) in Janeza Janše (Živi in pusti umreti - portret predsednika, vir) pa tudi na izjavo "levičarskih intelektualcev" (vir), ki jo promovira Božo Repe. Te izjave in članki odpirajo nekatera resna politična vprašanja, na katera ne bomo dobili odgovora na bližnjih volitvah, utegnejo pa koristiti globljim premislekom o slovenski državi, njenih težavah in prihodnosti.

 

Jambrekov tekst navaja predsedniške pristojnosti, kot izhajajo iz ustave, glede katere Jambrek ni povsem nedolžen. Jambrek gotovo spada med "očete naroda". Njegova prva ugotovitev je, da pristojnosti niso tako zanemarljive, kot se včasih zdi, druga, še pomembnejša ugotovitev pa je, da predsedniški kandidat oz. predsednik ne bi smela biti "brez kilometrine" oz. "nov obraz", iz česar bi bilo mogoče sklepati, da "pes taco moli" v smeri aktualnega predsednika. Glede na letošnjo predsedniško ponudbo je takšno razmišljanje najbrž utemeljeno.

 

Janez Janša takšnim stališčem ugovarja s trditvijo, da Borut Pahor pravzaprav ni upravičen do predsedniškega položaja. Janša Pahorju očita polovično in nedosledno razumevanje problemov državljanske vojne in sprave. Nato se sprašuje o Pahorjevi odgovornosti za bančniško in vsakršno korupcijo v času, ko je bil predsednik vlade. Pisec teh vrstic se najbolj strinja z Janševo kritiko načrta in izvedbe t. i. arbitražnega sporazuma, katerega bumerang ni zadel Pahorja kot predsednika vlade, ampak - ker se je zadeva pač zavlekla - Pahorja kot predsednika republike. Slednji ni izkoristil možnosti, da bi polom obesil Cerarju in Erjavcu, ki sta kriva za škandal s Sekolcem in Drenikovo. Morda tega ni mogel, morda tega ni hotel storiti, ker je slabi rezultat pač posledica lahkoverne podpore Hrvaški pri njenem vstopanju v EU, slabega načrta in dvoumnosti okrog "stika" z odprtim morjem. Ni pa bilo treba Pahorju, Cerarju in Erjavcu za Slovenijo slabe arbitražne razsodbe hvaliti in vsiljevati Hrvaški. To je bilo ravnanje v nasprotju s koristmi lastne države, česar državniki praviloma ne počnejo.

 

Izjava levičarskih intelektualcev je pač levičarska izjava. Očitek o Pahorjevem populizmu ni niti nov niti daljnosežen (ker ga demokracija tako rekoč predpostavlja); očitek o izmikanju odločnejšim, tehtnejšim izjavam in konfliktom je povezan z nauki, ki jih je Pahor dobil od svojih predhodnikov, predvsem od Türka. Očitek o kritičnem odnosu do Rusije je neresničen, čeprav bi bil tak odnos upravičen; enako neresnična je ugotovitev o pomanjkanju sočutja do revežev in beguncev. Pahorjeva glavno prizadevanje/odlika, tako rekoč komunistični refleks, je istovetenje s stigmatiziranimi poklici in skupinami. Razglabljanje levičarskih intelektualcev o krivičnem ravnanju z begunci in pripisovanje islamofobije Pahorju je seveda iz trte izvito. Prijatelji beguncev in islamistov so na nemških in avstrijskih volitvah povzročili naraščanje ekstremnih strank.

 

 

Osamosvojitelji in pridobitelji

 

Ključni problem slovenskih predsedniških in drugih volitev je seveda nenavadno in popačeno razumevanje politike, demokracije, medijev, vloge funkcionarjev, njihovega družbenega in gmotnega položaja. Nenavadnost se je začela v času osamosvajanja, ko Demos zgodovinskega trenutka (razkroja komunističnega bloka) in svojih političnih prednosti ni izkoristil za dokončen prelom s starim sistemom in političnim osebjem, ki se je sicer zavedalo svoje nelegitimnosti, po likvidaciji Ceausescuja pa je bilo sprva celo prestrašeno in ubogljivo. Na vprašanje, ali je bil takšen prelom izvedljiv v razmerah, ko Demosu ni šlo le za demokracijo, ampak tudi za samoodločbo, in ko sta mu pod prste gledala Beograd pa vsa mednarodna skupnost (podobno, kot je danes v Kataloniji), nikoli ne bomo dobili zanesljivega odgovora. Osamosvojitelji smo se sporazumeli s pridobitelji (oznaka, ki jo uporabljam zaradi njihovega poudarjanja "pridobitev socializma"), rezultat plebiscita, izid vojne in diplomatski dosežki pa so bili nesporni. Problem je v nadaljevanju: pridobitelji so sicer opustili socializem, vendar so polagoma prevzeli vodenje nove države in to na način, ki so ga obvladali.

 

Predsednik republike in tudi drugi državni funkcionarji se morajo - kadar ne drvijo od dogodka do dogodka oz. imajo trenutek časa za premišljevanje - spraševati, kako je mogoče, da so njihove plače nižje od večine direktorskih plač, nižje od plač evropskih poslancev in mnogo nižje od komisarke, ki je v Bruselj padla iz neba; da o bankirjih ne govorimo. Sicer pa - kot rečeno - politike, ne državnike, zaposluje nenehno in brezkončno hitenje od dogodka do dogodka, od najnižjih do najvišjih skupin volivcev. Glede na trajanje mandata in na bolj ali manj muhasto milost volivcev je treba biti čim bolj všečen. Državniki se na mandate in na spremenljivo razpoloženje volivcev ne ozirajo. Pred očmi imajo interese domovine in kontinenta, na katerem živijo. Tako je bilo pri očetih Evropske unije in navsezadnje pri očetih slovenskega naroda. Ko bi taktizirali od dogodka do dogodka, danes Slovenija ne bi bila samostojna država. Borut Pahor pa bo gotovo ponovno izvoljen in prav nam je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,073
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,726
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,508
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,108
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
06/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,320
07/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,741
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,341
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 694
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,994