Komentar

Državniki se na mandate in muhaste volivce ne ozirajo, pred očmi imajo interese domovine

Kakšna so predsedniška merila, kdo je lahko predsednik, se sprašuje Dimitrij Rupel pred nedeljskimi volitvami predsednika republike. Pri izobilju kandidatov za predsednika Slovenije se namreč postavlja vprašanje, kdo je sploh primeren za tak položaj. Rupel ugotavlja, da je slovenska ponudba skromna, saj se - razen Boruta Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj ...

17.10.2017 22:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Borut Pahor   državniki   Evropska unija   Peter Jambrek   Janez Janša   ustava

Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države.

Italijanski predsedniki (Gronchi, Segni, Saragat, Leone, Pertini, Cossiga, Scalfaro, Ciampi, Napolitano, Mattarella) so - predno so postali predsedniki - vsi po vrsti zasedali pomembne položaje. Bili so predsedniki vlad, parlamentov ali ministri. Enako velja za nemške predsednike (Schell, Carstens, Waizsäcker, Rau, Herzog, Heuss, Köhler, Wulff, Gauck, Steinmeier). Vsi so bili pred predsedniško službo visoki politični oziroma državni funkcionarji. Za predsedniško mesto so primerni in se zanjo potegujejo državniki, ki imajo najvišje zasluge za ugled in blaginjo svoje države. V Sloveniji smo imeli in morda še imamo ljudi, ki so ustanavljali slovensko državo in ki imajo nesporne zasluge zanjo, vendar so se bodisi umaknili, ali so bili umaknjeni s političnega prizorišča. Resne države spoštujejo "očete naroda" in jih ne zaničujejo. Da ne bo nesporazuma: pisca teh vrstic je nekoč h kandidiranju za predsedniški položaj nagovarjal Janez Drnovšek, vendar je bil neuspešen. Iz razlogov, ki so skoraj samoumevni - pisca teh vrstic - bolj veseli (danes sicer bolj oddaljeno) spremljanje mednarodnih procesov in pisanje o njih. Navsezadnje tudi za portal+.

 

Za predsedniškega kandidata se spodobi, da brez težav govori tuje jezike, da se spozna na državne procedure in protokol, predvsem pa, da nekaj ve o mednarodnih odnosih in da je prepoznaven za evropsko politično elito. Slovenska ponudba je skromna, večinoma se - razen Pahorja - za vrhovno službo prijavljajo novi obrazi brez državniških izkušenj. Na pol poti k takšni kvalifikaciji sta nemara Ljudmila Novak in Romana Tomc. Pahor je bil predsednik parlamenta in predsednik vlade, poleg tega se za mandat poteguje drugič, torej je - kot se reče - incumbent. Analitiki ugotavljajo, da imajo kandidati, ki so že na položaju, za katerega kandidirajo, apriorno prednost. To se potrjuje pri ameriških predsednikih.

 

Borut Pahor ima tedaj tudi po zahodnih merilih veliko možnosti, da bo ponovno izvoljen. Seveda se postavlja vprašanje, kako in zakaj takšna bleščeča kariera pripada ravno Pahorju? Že kdaj prej, posebej pa letos bi si zaslužil verodostojnega tekmeca. S Pahorjem bi nemara lahko tekmovala bivša predsednika vlade Cerar ali Janša, vendar se to ni zgodilo. Morda bi lahko spet poskusil Milan Kučan, ki je mlajši od nekaterih najpomembnejših predsednikov (Napolitano, Gauck)?

 

 

Najnovejše opazke v zvezi s Pahorjem

 

V teh zadnjih dneh pred volitvami (predsednika Republike Slovenije) se pojavljajo izjave in članki, ki so zanimivejši od večine predvolilnih besedil preteklih tednov ali celo mesecev. Mislim na prispevka Petra Jambreka (Predsednik republike v slovenski ustavi, vir) in Janeza Janše (Živi in pusti umreti - portret predsednika, vir) pa tudi na izjavo "levičarskih intelektualcev" (vir), ki jo promovira Božo Repe. Te izjave in članki odpirajo nekatera resna politična vprašanja, na katera ne bomo dobili odgovora na bližnjih volitvah, utegnejo pa koristiti globljim premislekom o slovenski državi, njenih težavah in prihodnosti.

 

Jambrekov tekst navaja predsedniške pristojnosti, kot izhajajo iz ustave, glede katere Jambrek ni povsem nedolžen. Jambrek gotovo spada med "očete naroda". Njegova prva ugotovitev je, da pristojnosti niso tako zanemarljive, kot se včasih zdi, druga, še pomembnejša ugotovitev pa je, da predsedniški kandidat oz. predsednik ne bi smela biti "brez kilometrine" oz. "nov obraz", iz česar bi bilo mogoče sklepati, da "pes taco moli" v smeri aktualnega predsednika. Glede na letošnjo predsedniško ponudbo je takšno razmišljanje najbrž utemeljeno.

 

Janez Janša takšnim stališčem ugovarja s trditvijo, da Borut Pahor pravzaprav ni upravičen do predsedniškega položaja. Janša Pahorju očita polovično in nedosledno razumevanje problemov državljanske vojne in sprave. Nato se sprašuje o Pahorjevi odgovornosti za bančniško in vsakršno korupcijo v času, ko je bil predsednik vlade. Pisec teh vrstic se najbolj strinja z Janševo kritiko načrta in izvedbe t. i. arbitražnega sporazuma, katerega bumerang ni zadel Pahorja kot predsednika vlade, ampak - ker se je zadeva pač zavlekla - Pahorja kot predsednika republike. Slednji ni izkoristil možnosti, da bi polom obesil Cerarju in Erjavcu, ki sta kriva za škandal s Sekolcem in Drenikovo. Morda tega ni mogel, morda tega ni hotel storiti, ker je slabi rezultat pač posledica lahkoverne podpore Hrvaški pri njenem vstopanju v EU, slabega načrta in dvoumnosti okrog "stika" z odprtim morjem. Ni pa bilo treba Pahorju, Cerarju in Erjavcu za Slovenijo slabe arbitražne razsodbe hvaliti in vsiljevati Hrvaški. To je bilo ravnanje v nasprotju s koristmi lastne države, česar državniki praviloma ne počnejo.

 

Izjava levičarskih intelektualcev je pač levičarska izjava. Očitek o Pahorjevem populizmu ni niti nov niti daljnosežen (ker ga demokracija tako rekoč predpostavlja); očitek o izmikanju odločnejšim, tehtnejšim izjavam in konfliktom je povezan z nauki, ki jih je Pahor dobil od svojih predhodnikov, predvsem od Türka. Očitek o kritičnem odnosu do Rusije je neresničen, čeprav bi bil tak odnos upravičen; enako neresnična je ugotovitev o pomanjkanju sočutja do revežev in beguncev. Pahorjeva glavno prizadevanje/odlika, tako rekoč komunistični refleks, je istovetenje s stigmatiziranimi poklici in skupinami. Razglabljanje levičarskih intelektualcev o krivičnem ravnanju z begunci in pripisovanje islamofobije Pahorju je seveda iz trte izvito. Prijatelji beguncev in islamistov so na nemških in avstrijskih volitvah povzročili naraščanje ekstremnih strank.

 

 

Osamosvojitelji in pridobitelji

 

Ključni problem slovenskih predsedniških in drugih volitev je seveda nenavadno in popačeno razumevanje politike, demokracije, medijev, vloge funkcionarjev, njihovega družbenega in gmotnega položaja. Nenavadnost se je začela v času osamosvajanja, ko Demos zgodovinskega trenutka (razkroja komunističnega bloka) in svojih političnih prednosti ni izkoristil za dokončen prelom s starim sistemom in političnim osebjem, ki se je sicer zavedalo svoje nelegitimnosti, po likvidaciji Ceausescuja pa je bilo sprva celo prestrašeno in ubogljivo. Na vprašanje, ali je bil takšen prelom izvedljiv v razmerah, ko Demosu ni šlo le za demokracijo, ampak tudi za samoodločbo, in ko sta mu pod prste gledala Beograd pa vsa mednarodna skupnost (podobno, kot je danes v Kataloniji), nikoli ne bomo dobili zanesljivega odgovora. Osamosvojitelji smo se sporazumeli s pridobitelji (oznaka, ki jo uporabljam zaradi njihovega poudarjanja "pridobitev socializma"), rezultat plebiscita, izid vojne in diplomatski dosežki pa so bili nesporni. Problem je v nadaljevanju: pridobitelji so sicer opustili socializem, vendar so polagoma prevzeli vodenje nove države in to na način, ki so ga obvladali.

 

Predsednik republike in tudi drugi državni funkcionarji se morajo - kadar ne drvijo od dogodka do dogodka oz. imajo trenutek časa za premišljevanje - spraševati, kako je mogoče, da so njihove plače nižje od večine direktorskih plač, nižje od plač evropskih poslancev in mnogo nižje od komisarke, ki je v Bruselj padla iz neba; da o bankirjih ne govorimo. Sicer pa - kot rečeno - politike, ne državnike, zaposluje nenehno in brezkončno hitenje od dogodka do dogodka, od najnižjih do najvišjih skupin volivcev. Glede na trajanje mandata in na bolj ali manj muhasto milost volivcev je treba biti čim bolj všečen. Državniki se na mandate in na spremenljivo razpoloženje volivcev ne ozirajo. Pred očmi imajo interese domovine in kontinenta, na katerem živijo. Tako je bilo pri očetih Evropske unije in navsezadnje pri očetih slovenskega naroda. Ko bi taktizirali od dogodka do dogodka, danes Slovenija ne bi bila samostojna država. Borut Pahor pa bo gotovo ponovno izvoljen in prav nam je.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 4.959
02/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.626
03/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.281
04/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.510
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.248
06/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.684
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 2.460
08/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.458
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.190
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 19.660