Komentar

Slovenka iz Katalonije: Bodo vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami?

Za dodatno osvetlitev zapletenih in vse bolj napetih razmer v Kataloniji smo zaprosili Slovenko, ki živi in dela v Kataloniji. Alenka Vrečar pravi, da nobena od sprtih strani noče narediti nove napake. Ker katalonski voditelj Carles Puigdemont formalno ni razglasil neodvisnosti, španski premier Mariano Rajoy ni mogel poslati policije v katalonski parlament in aretirati celotnega vodstva. Se pa zato stopnjuje ekonomski pritisk na uporniško provinco, saj podjetja z velikodušno pomočjo španske vlade množično premeščajo svoje sedeže v Španijo, zobe pa je pokazalo tudi špansko pravosodje.

18.10.2017 19:00
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Jordi Cuixart   Jordi Sánchez   Carles Puigdemont   referendum   aretacije   Ljudska stranka   Mariano Rajoy   Lluís Companys

Foto: Somatemps

Nikdar doslej Katalonija še ni bila tako blizu neodvisnosti. Referendum 1. oktobra in surovo ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli.

V ponedeljek pozno zvečer je kot strela z jasnega udarilo: oba predsednika katalonskih civilnih združenj, ki podpirata gibanje za neodvisnost, sta v priporu. Ob desetih so vsepovsod po Kataloniji zazveneli kovinski zvoki loncev in pokrovk, ki so že tradicionalna oblika protesta v teh primerih. Po dnevih zatišja so zagovorniki referenduma in predvsem neodvisnosti znova odšli na ulice. Morda se zdi, da pravih možnosti za neodvisnost ni oziroma jih niti ni bilo, a pogled tistih, ki stvar spremljamo od znotraj, je precej drugačen. Nikoli v vseh teh letih Katalonija ni bila tako blizu. Referendum 1. oktobra in brutalno ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli. Prvega oktobra so ljudje s kapucami na volišča nosili volilne skrinjice, kjer so že bili zbrani številni volivci, da bi preprečili morebitno zaprtje le-teh. Lokalni politiki, ki so še pred kratkim drug drugega polivali z gnojnico, so se dan po referendumu objemali s solzami v očeh. V bližnji kraj, ki šteje manj kot tisoč prebivalcev in kjer je nasilno posredovala španska policija, se je drugega oktobra zgrnilo na tisoče ljudi, da bi jim izrazili svojo podporo. Nekaj manj kot dvesto nesrečnežem, ki so jim nekaj dni po referendumu neznani storilci prerezali pnevmatike njihovih štirikolesnikov, so vulkanizerske delavnice ponudile brezplačno zamenjavo.

 

Vse to je zdaj, čeprav še živo v spominu, daleč za nami. V tem času se je na svoje ljudstvo obrnil španski kralj, ki je v svoji vnemi pozabil vsaj na dva milijona svojih podanikov (če upoštevamo referendumske rezultate); v Kataloniji se je zvrstilo kar nekaj prošpanskih demonstracij, med drugim tudi s perujskim nobelovcem Mariom Vargasom Lloso. Evropa se bolj kot ne drži ob strani, saj se po besedah predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja boji učinka domin. Napetim pričakovanjem, ali bo desetega oktobra katalonski predsednik Carles Puigdemont razglasil neodvisnost, je sledilo razočaranje. Pri tem pa je treba povedati, da neodvisnost ni bila niti razglašena niti odložena, ker se o tem ni glasovalo v katalonskem parlamentu in nikjer ni nobenega pravno veljavnega dokumenta; torej tudi uradnega pojasnila o tem, ali je Puigdemont neodvisnost razglasil ali ne, ne more biti. Njegovega poziva k dialogu španska vlada nikakor ne more sprejeti, saj vseskozi trdi, da bo do dialoga prišlo le, če katalonska stran začne znova spoštovati špansko ustavo. Zato je žogico spet vrnila na katalonsko stran, ki pa ne more prezreti dejstva, da so v zadnjih letih vse katalonske zahteve po spremembah v Madridu naletela na gluha ušesa.

 

Partija pingponga med obema vladama se bo nadaljevala vsaj do četrtka, ko bo španska vlada menda dokončno izvlekla asa iz rokava in sprožila 155. člen ustave, ki je pravzaprav zelo nejasen, kar se konkretnih ukrepov zoper avtonomijo tiče, saj zapoveduje le, da je treba zagotoviti izpolnjevanje ustavnih in zakonsko določenih dolžnosti, ki jih regionalna oblast ima. V nobenem primeru ne predvideva razpisa volitev, kot si ta člen malce po svoje razlaga stranka Ciutadans. Dejansko je ta člen že v veljavi, saj je španska vlada konec septembra prevzela nadzor nad katalonskimi financami in katalonsko policijo Mossos d'Esquadra, v Katalonijo pa je bilo septembra poslanih kakih deset tisoč dodatnih španskih policistov (Guardia Civil in Policia Nacional), ki zaenkrat vsaj do novembra ostajajo tu. Prav s tem ukrepom je španska vlada poskrbela za veliko dobre volje in smeha, saj je ena od najetih ladij za nastanitev policistov poslikana z Warner Brosovimi risanimi junaki, tako da je ptiček Tweety (v španščini Piolín) postal pravi junak, policistov pa se je prijel vzdevek piolines.

 

Povsem jasno je, da nobena od obeh strani noče narediti napake prva. Ker Puigdemont pač ni razglasil neodvisnosti, Mariano Rajoy ni mogel s policisti nad katalonski parlament. Zato svari pred ekonomskimi posledicami, saj podjetja (tudi z velikodušno pomočjo španske vlade) množično premeščajo svoj sedež na varnejša španska tla, pa tudi sodna veja oblasti je zavihala rokave. Na zagovor je poklicala načelnika katalonske policije Josepa Lluísa Trapera zaradi malomarnosti in že omenjena predsednika civilnih združenj, Jordija Cuixarta (Omnium Cultural – Združenje za jezik, kulturo in deželo) in Jordija Sáncheza (Assamblea Nacional Catalana – Katalonska narodna skupščina), ki sta v ponedeljek pozno zvečer, obtožena hujskanja, ostala v priporu brez možnosti plačila varščine.

 

Predsednik (španske) Ljudske stranke (PP) v Kataloniji je ob tem dejal, da čas postavi ljudi na svoje mesto, potem ko je že v soboto razburil katalonsko šolstvo z izjavo, da v večini javnih šol v Kataloniji otroke vzgajajo v sovraštvu do Španije in da se z uveljavitvijo stopetinpetdesetega člena ponuja možnost za novo ureditev na tem področju. Nič manj posrečena ni bila izjava Pabla Casada, predstavnika za stike z javnostjo Ljudske stranke, ki je vlekel vzporednice med usodo sedanjega predsednika Puigdemonta in predsednika v času španske republike Lluísa Companysa. Ta je takrat razglasil neodvisnost Katalonije, takoj zatem končal v zaporu, po državljanski vojni pa so ga frankistične španske oblasti obsodile na smrt z ustrelitvijo. Oba omenjena sta tudi javno govorila o ilegalizaciji strank ter tokrat za primerjavo vzela Baskijo in Batasuno (Batusana je prepovedana baskovska stranka, ki naj bi bila blizu organizaciji ETA, op. uredn.).

 

Bodo torej res vsi vidni katalonski predstavniki končali za rešetkami? Vsekakor bo to voda na mlin Kataloncem, katerih eno in edino orožje so mirne demonstracije in ... Ljudska stranka (PP). Že po tradiciji se v Kataloniji odstotek pristašev neodvisnosti dviguje, kadar so v Madridu na oblasti konservativci. Tako je bilo v času Joséja Maríe Aznarja, tako je znova pod taktirko Mariana Rajoya – človeka, ki je leta 2006 v španskem parlamentu kot vodja opozicije zahteval referendum o katalonskem statutu, češ da je treba državljane poslušati, kadar želijo izraziti svoje mnenje (!).

 

Prvič je Katalonija skušala izpeljati referendum že devetega novembra 2015, a zadovoljiti se je morala zgolj z alternativnim posvetovanjem in tremi pravnomočno obtoženimi (nekdanjim predsednikom Artujem Masom, podpredsednico in ministrico) zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja, ki morajo ravno v teh dneh plačati večmilijonsko kazen – koliko sicer stane davkoplačevalce vladno preprečevanje referenduma in s tem povezani ukrepi, na žalost ni znano.

 

Prvega oktobra sta skoraj dva milijona in pol (približno 42 odstotkov) volilnih upravičencev želela izraziti svoje mnenje, če ne upoštevamo zaprtih volišč in zaplenjenih volilnih skrinjic. Tako bi volilna udeležba lahko poskočila do petinpetdesetih odstotkov – za primerjavo, približno tak odstotek ljudi je volil na slovenskih državnozborskih volitvah leta 2014. In če se igramo s številkami, ugotovimo, da se odstotek pristašev neodvisnosti morda nevarno približuje petdesetim odstotkom in tako imenovana tiha večina unionistov ni več tako večinska, kot je bila še nekaj let, morda le nekaj mesecev nazaj.

 

Če bi španska vlada dovolila referendum takrat, bi bil rezultat jasen: NE neodvisnosti. A se o tem zaradi nabiranja političnih točk na račun Katalonije ni hotela pogovarjati in stvari so se odvile tako, kot so se. In tako sta torej oba Jordija – po slovensko Jurija – končala za rešetkami. A Katalonci - podobno kot Slovenci - pravijo, da v pregovoru sveti Jurij premaga zmaja ...

 

Alenka Vrečar je slovenska prevajalka, ki živi blizu Girone v Kataloniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
9
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5.638
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.497
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.390
04/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 2.610
05/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.027
06/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.492
07/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.464
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.472
09/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 906
10/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.961