Komentar

Slovenka iz Katalonije: Bodo vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami?

Za dodatno osvetlitev zapletenih in vse bolj napetih razmer v Kataloniji smo zaprosili Slovenko, ki živi in dela v Kataloniji. Alenka Vrečar pravi, da nobena od sprtih strani noče narediti nove napake. Ker katalonski voditelj Carles Puigdemont formalno ni razglasil neodvisnosti, španski premier Mariano Rajoy ni mogel poslati policije v katalonski parlament in aretirati celotnega vodstva. Se pa zato stopnjuje ekonomski pritisk na uporniško provinco, saj podjetja z velikodušno pomočjo španske vlade množično premeščajo svoje sedeže v Španijo, zobe pa je pokazalo tudi špansko pravosodje.

18.10.2017 19:00
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Jordi Cuixart   Jordi Sánchez   Carles Puigdemont   referendum   aretacije   Ljudska stranka   Mariano Rajoy   Lluís Companys

Foto: Somatemps

Nikdar doslej Katalonija še ni bila tako blizu neodvisnosti. Referendum 1. oktobra in surovo ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli.

V ponedeljek pozno zvečer je kot strela z jasnega udarilo: oba predsednika katalonskih civilnih združenj, ki podpirata gibanje za neodvisnost, sta v priporu. Ob desetih so vsepovsod po Kataloniji zazveneli kovinski zvoki loncev in pokrovk, ki so že tradicionalna oblika protesta v teh primerih. Po dnevih zatišja so zagovorniki referenduma in predvsem neodvisnosti znova odšli na ulice. Morda se zdi, da pravih možnosti za neodvisnost ni oziroma jih niti ni bilo, a pogled tistih, ki stvar spremljamo od znotraj, je precej drugačen. Nikoli v vseh teh letih Katalonija ni bila tako blizu. Referendum 1. oktobra in brutalno ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli. Prvega oktobra so ljudje s kapucami na volišča nosili volilne skrinjice, kjer so že bili zbrani številni volivci, da bi preprečili morebitno zaprtje le-teh. Lokalni politiki, ki so še pred kratkim drug drugega polivali z gnojnico, so se dan po referendumu objemali s solzami v očeh. V bližnji kraj, ki šteje manj kot tisoč prebivalcev in kjer je nasilno posredovala španska policija, se je drugega oktobra zgrnilo na tisoče ljudi, da bi jim izrazili svojo podporo. Nekaj manj kot dvesto nesrečnežem, ki so jim nekaj dni po referendumu neznani storilci prerezali pnevmatike njihovih štirikolesnikov, so vulkanizerske delavnice ponudile brezplačno zamenjavo.

 

Vse to je zdaj, čeprav še živo v spominu, daleč za nami. V tem času se je na svoje ljudstvo obrnil španski kralj, ki je v svoji vnemi pozabil vsaj na dva milijona svojih podanikov (če upoštevamo referendumske rezultate); v Kataloniji se je zvrstilo kar nekaj prošpanskih demonstracij, med drugim tudi s perujskim nobelovcem Mariom Vargasom Lloso. Evropa se bolj kot ne drži ob strani, saj se po besedah predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja boji učinka domin. Napetim pričakovanjem, ali bo desetega oktobra katalonski predsednik Carles Puigdemont razglasil neodvisnost, je sledilo razočaranje. Pri tem pa je treba povedati, da neodvisnost ni bila niti razglašena niti odložena, ker se o tem ni glasovalo v katalonskem parlamentu in nikjer ni nobenega pravno veljavnega dokumenta; torej tudi uradnega pojasnila o tem, ali je Puigdemont neodvisnost razglasil ali ne, ne more biti. Njegovega poziva k dialogu španska vlada nikakor ne more sprejeti, saj vseskozi trdi, da bo do dialoga prišlo le, če katalonska stran začne znova spoštovati špansko ustavo. Zato je žogico spet vrnila na katalonsko stran, ki pa ne more prezreti dejstva, da so v zadnjih letih vse katalonske zahteve po spremembah v Madridu naletela na gluha ušesa.

 

Partija pingponga med obema vladama se bo nadaljevala vsaj do četrtka, ko bo španska vlada menda dokončno izvlekla asa iz rokava in sprožila 155. člen ustave, ki je pravzaprav zelo nejasen, kar se konkretnih ukrepov zoper avtonomijo tiče, saj zapoveduje le, da je treba zagotoviti izpolnjevanje ustavnih in zakonsko določenih dolžnosti, ki jih regionalna oblast ima. V nobenem primeru ne predvideva razpisa volitev, kot si ta člen malce po svoje razlaga stranka Ciutadans. Dejansko je ta člen že v veljavi, saj je španska vlada konec septembra prevzela nadzor nad katalonskimi financami in katalonsko policijo Mossos d'Esquadra, v Katalonijo pa je bilo septembra poslanih kakih deset tisoč dodatnih španskih policistov (Guardia Civil in Policia Nacional), ki zaenkrat vsaj do novembra ostajajo tu. Prav s tem ukrepom je španska vlada poskrbela za veliko dobre volje in smeha, saj je ena od najetih ladij za nastanitev policistov poslikana z Warner Brosovimi risanimi junaki, tako da je ptiček Tweety (v španščini Piolín) postal pravi junak, policistov pa se je prijel vzdevek piolines.

 

Povsem jasno je, da nobena od obeh strani noče narediti napake prva. Ker Puigdemont pač ni razglasil neodvisnosti, Mariano Rajoy ni mogel s policisti nad katalonski parlament. Zato svari pred ekonomskimi posledicami, saj podjetja (tudi z velikodušno pomočjo španske vlade) množično premeščajo svoj sedež na varnejša španska tla, pa tudi sodna veja oblasti je zavihala rokave. Na zagovor je poklicala načelnika katalonske policije Josepa Lluísa Trapera zaradi malomarnosti in že omenjena predsednika civilnih združenj, Jordija Cuixarta (Omnium Cultural – Združenje za jezik, kulturo in deželo) in Jordija Sáncheza (Assamblea Nacional Catalana – Katalonska narodna skupščina), ki sta v ponedeljek pozno zvečer, obtožena hujskanja, ostala v priporu brez možnosti plačila varščine.

 

Predsednik (španske) Ljudske stranke (PP) v Kataloniji je ob tem dejal, da čas postavi ljudi na svoje mesto, potem ko je že v soboto razburil katalonsko šolstvo z izjavo, da v večini javnih šol v Kataloniji otroke vzgajajo v sovraštvu do Španije in da se z uveljavitvijo stopetinpetdesetega člena ponuja možnost za novo ureditev na tem področju. Nič manj posrečena ni bila izjava Pabla Casada, predstavnika za stike z javnostjo Ljudske stranke, ki je vlekel vzporednice med usodo sedanjega predsednika Puigdemonta in predsednika v času španske republike Lluísa Companysa. Ta je takrat razglasil neodvisnost Katalonije, takoj zatem končal v zaporu, po državljanski vojni pa so ga frankistične španske oblasti obsodile na smrt z ustrelitvijo. Oba omenjena sta tudi javno govorila o ilegalizaciji strank ter tokrat za primerjavo vzela Baskijo in Batasuno (Batusana je prepovedana baskovska stranka, ki naj bi bila blizu organizaciji ETA, op. uredn.).

 

Bodo torej res vsi vidni katalonski predstavniki končali za rešetkami? Vsekakor bo to voda na mlin Kataloncem, katerih eno in edino orožje so mirne demonstracije in ... Ljudska stranka (PP). Že po tradiciji se v Kataloniji odstotek pristašev neodvisnosti dviguje, kadar so v Madridu na oblasti konservativci. Tako je bilo v času Joséja Maríe Aznarja, tako je znova pod taktirko Mariana Rajoya – človeka, ki je leta 2006 v španskem parlamentu kot vodja opozicije zahteval referendum o katalonskem statutu, češ da je treba državljane poslušati, kadar želijo izraziti svoje mnenje (!).

 

Prvič je Katalonija skušala izpeljati referendum že devetega novembra 2015, a zadovoljiti se je morala zgolj z alternativnim posvetovanjem in tremi pravnomočno obtoženimi (nekdanjim predsednikom Artujem Masom, podpredsednico in ministrico) zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja, ki morajo ravno v teh dneh plačati večmilijonsko kazen – koliko sicer stane davkoplačevalce vladno preprečevanje referenduma in s tem povezani ukrepi, na žalost ni znano.

 

Prvega oktobra sta skoraj dva milijona in pol (približno 42 odstotkov) volilnih upravičencev želela izraziti svoje mnenje, če ne upoštevamo zaprtih volišč in zaplenjenih volilnih skrinjic. Tako bi volilna udeležba lahko poskočila do petinpetdesetih odstotkov – za primerjavo, približno tak odstotek ljudi je volil na slovenskih državnozborskih volitvah leta 2014. In če se igramo s številkami, ugotovimo, da se odstotek pristašev neodvisnosti morda nevarno približuje petdesetim odstotkom in tako imenovana tiha večina unionistov ni več tako večinska, kot je bila še nekaj let, morda le nekaj mesecev nazaj.

 

Če bi španska vlada dovolila referendum takrat, bi bil rezultat jasen: NE neodvisnosti. A se o tem zaradi nabiranja političnih točk na račun Katalonije ni hotela pogovarjati in stvari so se odvile tako, kot so se. In tako sta torej oba Jordija – po slovensko Jurija – končala za rešetkami. A Katalonci - podobno kot Slovenci - pravijo, da v pregovoru sveti Jurij premaga zmaja ...

 

Alenka Vrečar je slovenska prevajalka, ki živi blizu Girone v Kataloniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
13
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994