Komentar

Slovenka iz Katalonije: Bodo vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami?

Za dodatno osvetlitev zapletenih in vse bolj napetih razmer v Kataloniji smo zaprosili Slovenko, ki živi in dela v Kataloniji. Alenka Vrečar pravi, da nobena od sprtih strani noče narediti nove napake. Ker katalonski voditelj Carles Puigdemont formalno ni razglasil neodvisnosti, španski premier Mariano Rajoy ni mogel poslati policije v katalonski parlament in aretirati celotnega vodstva. Se pa zato stopnjuje ekonomski pritisk na uporniško provinco, saj podjetja z velikodušno pomočjo španske vlade množično premeščajo svoje sedeže v Španijo, zobe pa je pokazalo tudi špansko pravosodje.

18.10.2017 19:00
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Jordi Cuixart   Jordi Sánchez   Carles Puigdemont   referendum   aretacije   Ljudska stranka   Mariano Rajoy   Lluís Companys

Foto: Somatemps

Nikdar doslej Katalonija še ni bila tako blizu neodvisnosti. Referendum 1. oktobra in surovo ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli.

V ponedeljek pozno zvečer je kot strela z jasnega udarilo: oba predsednika katalonskih civilnih združenj, ki podpirata gibanje za neodvisnost, sta v priporu. Ob desetih so vsepovsod po Kataloniji zazveneli kovinski zvoki loncev in pokrovk, ki so že tradicionalna oblika protesta v teh primerih. Po dnevih zatišja so zagovorniki referenduma in predvsem neodvisnosti znova odšli na ulice. Morda se zdi, da pravih možnosti za neodvisnost ni oziroma jih niti ni bilo, a pogled tistih, ki stvar spremljamo od znotraj, je precej drugačen. Nikoli v vseh teh letih Katalonija ni bila tako blizu. Referendum 1. oktobra in brutalno ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli. Prvega oktobra so ljudje s kapucami na volišča nosili volilne skrinjice, kjer so že bili zbrani številni volivci, da bi preprečili morebitno zaprtje le-teh. Lokalni politiki, ki so še pred kratkim drug drugega polivali z gnojnico, so se dan po referendumu objemali s solzami v očeh. V bližnji kraj, ki šteje manj kot tisoč prebivalcev in kjer je nasilno posredovala španska policija, se je drugega oktobra zgrnilo na tisoče ljudi, da bi jim izrazili svojo podporo. Nekaj manj kot dvesto nesrečnežem, ki so jim nekaj dni po referendumu neznani storilci prerezali pnevmatike njihovih štirikolesnikov, so vulkanizerske delavnice ponudile brezplačno zamenjavo.

 

Vse to je zdaj, čeprav še živo v spominu, daleč za nami. V tem času se je na svoje ljudstvo obrnil španski kralj, ki je v svoji vnemi pozabil vsaj na dva milijona svojih podanikov (če upoštevamo referendumske rezultate); v Kataloniji se je zvrstilo kar nekaj prošpanskih demonstracij, med drugim tudi s perujskim nobelovcem Mariom Vargasom Lloso. Evropa se bolj kot ne drži ob strani, saj se po besedah predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja boji učinka domin. Napetim pričakovanjem, ali bo desetega oktobra katalonski predsednik Carles Puigdemont razglasil neodvisnost, je sledilo razočaranje. Pri tem pa je treba povedati, da neodvisnost ni bila niti razglašena niti odložena, ker se o tem ni glasovalo v katalonskem parlamentu in nikjer ni nobenega pravno veljavnega dokumenta; torej tudi uradnega pojasnila o tem, ali je Puigdemont neodvisnost razglasil ali ne, ne more biti. Njegovega poziva k dialogu španska vlada nikakor ne more sprejeti, saj vseskozi trdi, da bo do dialoga prišlo le, če katalonska stran začne znova spoštovati špansko ustavo. Zato je žogico spet vrnila na katalonsko stran, ki pa ne more prezreti dejstva, da so v zadnjih letih vse katalonske zahteve po spremembah v Madridu naletela na gluha ušesa.

 

Partija pingponga med obema vladama se bo nadaljevala vsaj do četrtka, ko bo španska vlada menda dokončno izvlekla asa iz rokava in sprožila 155. člen ustave, ki je pravzaprav zelo nejasen, kar se konkretnih ukrepov zoper avtonomijo tiče, saj zapoveduje le, da je treba zagotoviti izpolnjevanje ustavnih in zakonsko določenih dolžnosti, ki jih regionalna oblast ima. V nobenem primeru ne predvideva razpisa volitev, kot si ta člen malce po svoje razlaga stranka Ciutadans. Dejansko je ta člen že v veljavi, saj je španska vlada konec septembra prevzela nadzor nad katalonskimi financami in katalonsko policijo Mossos d'Esquadra, v Katalonijo pa je bilo septembra poslanih kakih deset tisoč dodatnih španskih policistov (Guardia Civil in Policia Nacional), ki zaenkrat vsaj do novembra ostajajo tu. Prav s tem ukrepom je španska vlada poskrbela za veliko dobre volje in smeha, saj je ena od najetih ladij za nastanitev policistov poslikana z Warner Brosovimi risanimi junaki, tako da je ptiček Tweety (v španščini Piolín) postal pravi junak, policistov pa se je prijel vzdevek piolines.

 

Povsem jasno je, da nobena od obeh strani noče narediti napake prva. Ker Puigdemont pač ni razglasil neodvisnosti, Mariano Rajoy ni mogel s policisti nad katalonski parlament. Zato svari pred ekonomskimi posledicami, saj podjetja (tudi z velikodušno pomočjo španske vlade) množično premeščajo svoj sedež na varnejša španska tla, pa tudi sodna veja oblasti je zavihala rokave. Na zagovor je poklicala načelnika katalonske policije Josepa Lluísa Trapera zaradi malomarnosti in že omenjena predsednika civilnih združenj, Jordija Cuixarta (Omnium Cultural – Združenje za jezik, kulturo in deželo) in Jordija Sáncheza (Assamblea Nacional Catalana – Katalonska narodna skupščina), ki sta v ponedeljek pozno zvečer, obtožena hujskanja, ostala v priporu brez možnosti plačila varščine.

 

Predsednik (španske) Ljudske stranke (PP) v Kataloniji je ob tem dejal, da čas postavi ljudi na svoje mesto, potem ko je že v soboto razburil katalonsko šolstvo z izjavo, da v večini javnih šol v Kataloniji otroke vzgajajo v sovraštvu do Španije in da se z uveljavitvijo stopetinpetdesetega člena ponuja možnost za novo ureditev na tem področju. Nič manj posrečena ni bila izjava Pabla Casada, predstavnika za stike z javnostjo Ljudske stranke, ki je vlekel vzporednice med usodo sedanjega predsednika Puigdemonta in predsednika v času španske republike Lluísa Companysa. Ta je takrat razglasil neodvisnost Katalonije, takoj zatem končal v zaporu, po državljanski vojni pa so ga frankistične španske oblasti obsodile na smrt z ustrelitvijo. Oba omenjena sta tudi javno govorila o ilegalizaciji strank ter tokrat za primerjavo vzela Baskijo in Batasuno (Batusana je prepovedana baskovska stranka, ki naj bi bila blizu organizaciji ETA, op. uredn.).

 

Bodo torej res vsi vidni katalonski predstavniki končali za rešetkami? Vsekakor bo to voda na mlin Kataloncem, katerih eno in edino orožje so mirne demonstracije in ... Ljudska stranka (PP). Že po tradiciji se v Kataloniji odstotek pristašev neodvisnosti dviguje, kadar so v Madridu na oblasti konservativci. Tako je bilo v času Joséja Maríe Aznarja, tako je znova pod taktirko Mariana Rajoya – človeka, ki je leta 2006 v španskem parlamentu kot vodja opozicije zahteval referendum o katalonskem statutu, češ da je treba državljane poslušati, kadar želijo izraziti svoje mnenje (!).

 

Prvič je Katalonija skušala izpeljati referendum že devetega novembra 2015, a zadovoljiti se je morala zgolj z alternativnim posvetovanjem in tremi pravnomočno obtoženimi (nekdanjim predsednikom Artujem Masom, podpredsednico in ministrico) zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja, ki morajo ravno v teh dneh plačati večmilijonsko kazen – koliko sicer stane davkoplačevalce vladno preprečevanje referenduma in s tem povezani ukrepi, na žalost ni znano.

 

Prvega oktobra sta skoraj dva milijona in pol (približno 42 odstotkov) volilnih upravičencev želela izraziti svoje mnenje, če ne upoštevamo zaprtih volišč in zaplenjenih volilnih skrinjic. Tako bi volilna udeležba lahko poskočila do petinpetdesetih odstotkov – za primerjavo, približno tak odstotek ljudi je volil na slovenskih državnozborskih volitvah leta 2014. In če se igramo s številkami, ugotovimo, da se odstotek pristašev neodvisnosti morda nevarno približuje petdesetim odstotkom in tako imenovana tiha večina unionistov ni več tako večinska, kot je bila še nekaj let, morda le nekaj mesecev nazaj.

 

Če bi španska vlada dovolila referendum takrat, bi bil rezultat jasen: NE neodvisnosti. A se o tem zaradi nabiranja političnih točk na račun Katalonije ni hotela pogovarjati in stvari so se odvile tako, kot so se. In tako sta torej oba Jordija – po slovensko Jurija – končala za rešetkami. A Katalonci - podobno kot Slovenci - pravijo, da v pregovoru sveti Jurij premaga zmaja ...

 

Alenka Vrečar je slovenska prevajalka, ki živi blizu Girone v Kataloniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
2
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.427
02/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.259
03/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.971
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.936
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.307
06/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 933
07/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.249
08/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 966
09/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.181
10/
Življenje je drugje ali nekoč je bilo vse krasno
Dimitrij Rupel
Ogledov: 14.354