Komentar

Slovenka iz Katalonije: Bodo vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami?

Za dodatno osvetlitev zapletenih in vse bolj napetih razmer v Kataloniji smo zaprosili Slovenko, ki živi in dela v Kataloniji. Alenka Vrečar pravi, da nobena od sprtih strani noče narediti nove napake. Ker katalonski voditelj Carles Puigdemont formalno ni razglasil neodvisnosti, španski premier Mariano Rajoy ni mogel poslati policije v katalonski parlament in aretirati celotnega vodstva. Se pa zato stopnjuje ekonomski pritisk na uporniško provinco, saj podjetja z velikodušno pomočjo španske vlade množično premeščajo svoje sedeže v Španijo, zobe pa je pokazalo tudi špansko pravosodje.

18.10.2017 19:00
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Jordi Cuixart   Jordi Sánchez   Carles Puigdemont   referendum   aretacije   Ljudska stranka   Mariano Rajoy   Lluís Companys

Foto: Somatemps

Nikdar doslej Katalonija še ni bila tako blizu neodvisnosti. Referendum 1. oktobra in surovo ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli.

V ponedeljek pozno zvečer je kot strela z jasnega udarilo: oba predsednika katalonskih civilnih združenj, ki podpirata gibanje za neodvisnost, sta v priporu. Ob desetih so vsepovsod po Kataloniji zazveneli kovinski zvoki loncev in pokrovk, ki so že tradicionalna oblika protesta v teh primerih. Po dnevih zatišja so zagovorniki referenduma in predvsem neodvisnosti znova odšli na ulice. Morda se zdi, da pravih možnosti za neodvisnost ni oziroma jih niti ni bilo, a pogled tistih, ki stvar spremljamo od znotraj, je precej drugačen. Nikoli v vseh teh letih Katalonija ni bila tako blizu. Referendum 1. oktobra in brutalno ravnanje španske vlade sta ljudi združila kot še nikoli. Prvega oktobra so ljudje s kapucami na volišča nosili volilne skrinjice, kjer so že bili zbrani številni volivci, da bi preprečili morebitno zaprtje le-teh. Lokalni politiki, ki so še pred kratkim drug drugega polivali z gnojnico, so se dan po referendumu objemali s solzami v očeh. V bližnji kraj, ki šteje manj kot tisoč prebivalcev in kjer je nasilno posredovala španska policija, se je drugega oktobra zgrnilo na tisoče ljudi, da bi jim izrazili svojo podporo. Nekaj manj kot dvesto nesrečnežem, ki so jim nekaj dni po referendumu neznani storilci prerezali pnevmatike njihovih štirikolesnikov, so vulkanizerske delavnice ponudile brezplačno zamenjavo.

 

Vse to je zdaj, čeprav še živo v spominu, daleč za nami. V tem času se je na svoje ljudstvo obrnil španski kralj, ki je v svoji vnemi pozabil vsaj na dva milijona svojih podanikov (če upoštevamo referendumske rezultate); v Kataloniji se je zvrstilo kar nekaj prošpanskih demonstracij, med drugim tudi s perujskim nobelovcem Mariom Vargasom Lloso. Evropa se bolj kot ne drži ob strani, saj se po besedah predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja boji učinka domin. Napetim pričakovanjem, ali bo desetega oktobra katalonski predsednik Carles Puigdemont razglasil neodvisnost, je sledilo razočaranje. Pri tem pa je treba povedati, da neodvisnost ni bila niti razglašena niti odložena, ker se o tem ni glasovalo v katalonskem parlamentu in nikjer ni nobenega pravno veljavnega dokumenta; torej tudi uradnega pojasnila o tem, ali je Puigdemont neodvisnost razglasil ali ne, ne more biti. Njegovega poziva k dialogu španska vlada nikakor ne more sprejeti, saj vseskozi trdi, da bo do dialoga prišlo le, če katalonska stran začne znova spoštovati špansko ustavo. Zato je žogico spet vrnila na katalonsko stran, ki pa ne more prezreti dejstva, da so v zadnjih letih vse katalonske zahteve po spremembah v Madridu naletela na gluha ušesa.

 

Partija pingponga med obema vladama se bo nadaljevala vsaj do četrtka, ko bo španska vlada menda dokončno izvlekla asa iz rokava in sprožila 155. člen ustave, ki je pravzaprav zelo nejasen, kar se konkretnih ukrepov zoper avtonomijo tiče, saj zapoveduje le, da je treba zagotoviti izpolnjevanje ustavnih in zakonsko določenih dolžnosti, ki jih regionalna oblast ima. V nobenem primeru ne predvideva razpisa volitev, kot si ta člen malce po svoje razlaga stranka Ciutadans. Dejansko je ta člen že v veljavi, saj je španska vlada konec septembra prevzela nadzor nad katalonskimi financami in katalonsko policijo Mossos d'Esquadra, v Katalonijo pa je bilo septembra poslanih kakih deset tisoč dodatnih španskih policistov (Guardia Civil in Policia Nacional), ki zaenkrat vsaj do novembra ostajajo tu. Prav s tem ukrepom je španska vlada poskrbela za veliko dobre volje in smeha, saj je ena od najetih ladij za nastanitev policistov poslikana z Warner Brosovimi risanimi junaki, tako da je ptiček Tweety (v španščini Piolín) postal pravi junak, policistov pa se je prijel vzdevek piolines.

 

Povsem jasno je, da nobena od obeh strani noče narediti napake prva. Ker Puigdemont pač ni razglasil neodvisnosti, Mariano Rajoy ni mogel s policisti nad katalonski parlament. Zato svari pred ekonomskimi posledicami, saj podjetja (tudi z velikodušno pomočjo španske vlade) množično premeščajo svoj sedež na varnejša španska tla, pa tudi sodna veja oblasti je zavihala rokave. Na zagovor je poklicala načelnika katalonske policije Josepa Lluísa Trapera zaradi malomarnosti in že omenjena predsednika civilnih združenj, Jordija Cuixarta (Omnium Cultural – Združenje za jezik, kulturo in deželo) in Jordija Sáncheza (Assamblea Nacional Catalana – Katalonska narodna skupščina), ki sta v ponedeljek pozno zvečer, obtožena hujskanja, ostala v priporu brez možnosti plačila varščine.

 

Predsednik (španske) Ljudske stranke (PP) v Kataloniji je ob tem dejal, da čas postavi ljudi na svoje mesto, potem ko je že v soboto razburil katalonsko šolstvo z izjavo, da v večini javnih šol v Kataloniji otroke vzgajajo v sovraštvu do Španije in da se z uveljavitvijo stopetinpetdesetega člena ponuja možnost za novo ureditev na tem področju. Nič manj posrečena ni bila izjava Pabla Casada, predstavnika za stike z javnostjo Ljudske stranke, ki je vlekel vzporednice med usodo sedanjega predsednika Puigdemonta in predsednika v času španske republike Lluísa Companysa. Ta je takrat razglasil neodvisnost Katalonije, takoj zatem končal v zaporu, po državljanski vojni pa so ga frankistične španske oblasti obsodile na smrt z ustrelitvijo. Oba omenjena sta tudi javno govorila o ilegalizaciji strank ter tokrat za primerjavo vzela Baskijo in Batasuno (Batusana je prepovedana baskovska stranka, ki naj bi bila blizu organizaciji ETA, op. uredn.).

 

Bodo torej res vsi vidni katalonski predstavniki končali za rešetkami? Vsekakor bo to voda na mlin Kataloncem, katerih eno in edino orožje so mirne demonstracije in ... Ljudska stranka (PP). Že po tradiciji se v Kataloniji odstotek pristašev neodvisnosti dviguje, kadar so v Madridu na oblasti konservativci. Tako je bilo v času Joséja Maríe Aznarja, tako je znova pod taktirko Mariana Rajoya – človeka, ki je leta 2006 v španskem parlamentu kot vodja opozicije zahteval referendum o katalonskem statutu, češ da je treba državljane poslušati, kadar želijo izraziti svoje mnenje (!).

 

Prvič je Katalonija skušala izpeljati referendum že devetega novembra 2015, a zadovoljiti se je morala zgolj z alternativnim posvetovanjem in tremi pravnomočno obtoženimi (nekdanjim predsednikom Artujem Masom, podpredsednico in ministrico) zaradi zapravljanja davkoplačevalskega denarja, ki morajo ravno v teh dneh plačati večmilijonsko kazen – koliko sicer stane davkoplačevalce vladno preprečevanje referenduma in s tem povezani ukrepi, na žalost ni znano.

 

Prvega oktobra sta skoraj dva milijona in pol (približno 42 odstotkov) volilnih upravičencev želela izraziti svoje mnenje, če ne upoštevamo zaprtih volišč in zaplenjenih volilnih skrinjic. Tako bi volilna udeležba lahko poskočila do petinpetdesetih odstotkov – za primerjavo, približno tak odstotek ljudi je volil na slovenskih državnozborskih volitvah leta 2014. In če se igramo s številkami, ugotovimo, da se odstotek pristašev neodvisnosti morda nevarno približuje petdesetim odstotkom in tako imenovana tiha večina unionistov ni več tako večinska, kot je bila še nekaj let, morda le nekaj mesecev nazaj.

 

Če bi španska vlada dovolila referendum takrat, bi bil rezultat jasen: NE neodvisnosti. A se o tem zaradi nabiranja političnih točk na račun Katalonije ni hotela pogovarjati in stvari so se odvile tako, kot so se. In tako sta torej oba Jordija – po slovensko Jurija – končala za rešetkami. A Katalonci - podobno kot Slovenci - pravijo, da v pregovoru sveti Jurij premaga zmaja ...

 

Alenka Vrečar je slovenska prevajalka, ki živi blizu Girone v Kataloniji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,028
02/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,279
03/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,183
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,600
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,298
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,925
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,498
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 787
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 764
10/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,339