Avantgardna drža - bodisi ideološka ali umetniška - je vedno elitistično-didaktična. Takšna je vedno, če to hočemo ali nočemo, njena izhodiščna pozicija. Zadolžena je zato, da skupnost, ki ji pripada, vpne v duh časa, vedno je razvojno naravnana. Včasih pa se zgodi, da ravno s svojo prakso proizvede duh časa. V določenih zgodovinskih pogojih pa celo izsili razvoj. Sam pripadam generaciji, ki se ni nikoli nikomur opravičevala - in tako bo tudi danes. Resnično mi je žal, da nisem takšne vrste poročevalec, da bi vam dokumentarno prenesel vsebine konference, ki je analizirala prelomne revolucionarne dogodke! Navkljub vsemu bom poskušal biti zvest tako dogodku izpred stotih let kot temu, ki se je zgodil pred tremi dnevi. Konferenca je bila predvsem tovariško srečanje, organizirana pa je bila dobesedno komično. Levi anarhisti moramo biti pri takšnih dogodkih posebej pozorni zaradi zgodovinskih izkušenj, ki jih imamo tako z desničarji kot z levičarskim in novo levičarskim bratenjem. To je bila konferenca, ki je analizirala nepredvidljivost oktobrske preteklosti. Ker ne zmorem biti poročevalec, ne bom navajal ne kdo so bili njeni govorci, ne kje sem poslušal tovarišijo. Vsi po vrsti brez izjeme so bili izvrstni analitiki.

Uvodni nagovor: svoboda je osrednja vrednota, ki jo premišljujejo levi intelektualci in intelektualke. Resnici pa sledijo desničarski razumniki in razumnice! Živela kozmična lepota obeh. Prav posebej pa lepota kaosa!

Ideje so vedno samo orientacijske koordinate. Humanistična teorija pa je alarmni sistem, ki nam signalizira, opozarja nas na nevarnosti. Teorija nam ne zna povedati, kaj je to svoboda - intenzivno pa reagira na nesvobodo. Tako nam teorija ne zna povedati, kaj je resnica - nas pa dela občutljive za neresnico. Njena naloga je, da razvija samo sebe. Vprašajmo se na začetku kdo je danes varuh družbene nepravičnosti in neenkosti? Vsi, prav vsi smo proti vojaškemu kapitalizmu, ta pa je vedno štabno-komandni, opremljen je z oboroženimi silami, ki branijo lastnike zasebnih strojnic. Vsaka vojska je brezpogojno roparska.

Revolucija predvsem ni vojna! Je najprej emancipacija od vojne, revolucijo so najprej prepoznali nemški filozofi in angleški pesniki s svojo občutljivostjo. Pridružili so se ji s svojim znanjem in talentom. Podprli so svet, v katerem naj ne bi bilo nobene oblike izkoriščanja. Podprli so revolucijo, to izjemno orodje za trajno preobrazbo družbe. Toda vsaka država ima nasilno razsežnost, s svojim nasiljem je iracionalna. Država vedno deluje z eksplicitnim nasiljem, tako je samo začasni servis, namenjen državljanom med dvema vojnama.

Še vedno smo v uvodnem nagovoru: Zgodovina se vsak dan začne na univerzah, ko zgodovinarji pred študenti zgodovine interpretirajo zgodovinske vire, ki izhajajo iz dogodkov preteklih dob in iz njihovih vrednot. Resnično pomeben premislek o napakah države se začne s Thomasom Morom in njegovo utopistiko, ker če ne bi bilo utopistike, ne bi bilo humanistike. Konec uvodnega nagovora!

Prvi govornik je govoril o času, ko se zgodovina še ni snemala, ko se je s kinetičnim filmskim trakom dokumentirala le naključnost. Tako je bilo tudi s snemanjem Oktobrske revolucije. Posneli so le nekaj nefikcijskih dogodkov. Šele naknadno so posneli zaigrano zgodovino revolucionarnega dogajanja. To je bila samo ideološka rekreacija včerajšnjih dogodkov. Igrano filmsko zgodovinjenje je postalo inštrument ideološke informacije, montaža idealiziranega dogodkovnega sveta. Njen montažni rez bi nas moral še kako pritegniti. In zdaj, pozor! - montaža je ustreznik intelektualnemu delu. Govornik nas je posredno opozoril, da še ni bil posnet film o kapitalizmu, o abstrakciji kapitalizma. Sam dodam, da do danes še ni razvidne dramaturške prepričljivosti, ki bi s svojimi trki in apeli tematizirala pogoltnost blagovnega statusa sveta. Prvi govornik in vsi nadaljni so nas v svojih prispevkih opozarjali: Ravno zanimanje za etiko nas pripelje do revolucije _____ revolucija je etično utemeljeno dejanje! Vse revolucije izhajajo iz etičnih pobud!

Drugi govornik nas je opozoril na anarho-kozmista, pesnika Srečka Kosovela, pred nami je reflektiral njegovo prerano smrt in smrt vodilnega revolucionarja Oktobrske revolucije. Obe smrti je primerjal v njunih razsežnostih. Tretji govornik nas je opozoril na lokalni zgodovinski kontekst, ki je vzporedno potekal.

Nekaj mojih izvzetih asociacij iz njegovega zgodovinskega prereza politika in teologa Antona Korošca (1872-1940). Citat argumenta za vzpostavitev slovenske suverenosti: "Obvladamo slovensko adminstracijo - znotraj nje nimamo nobenega Srba". Tako je razlagal Anton Korošec Čehoslovakom, kdo smo Slovenci ____ Začetek  razkroja Zahoda nastopi takoj po Hitlerjevi zmagi nad Francijo. Nacistični antisemitezem je bil še kako v skladu s cerkveno politiko ___ rimokatoliki so se mu bili pripravljeni prilagodti ____ usklajeni so bili z nacističnimi antisemitskimi tendencami ______ notranje pripričanje obeh skupin je bilo usmerjeno proti Judom ___ vse to je vseboval tudi Koroščev mandat - in zdaj pozor! - ideal cerkvenih dogmatikov je bil in je še danes vrniti se v položaj pred francosko revolucijo. Rimokatoliški odločevalci niso videli nobenih zadržkov v tem, da so približali krščanstvo nacistični ideologiji. To se je zgodilo zaradi njihove mitološke podlage, ki izhaja iz antisemitizma.

Četri govornik in vseh ostalih sedem je podčrtalo v svojih prispevkih, da vsaka revolucija izhaja iz etičnih pobud. Takoj zatem so nas opozarjali, kako se je revolucionarno verovanje razvpilo v nič, kako se je porazgubilo v kozmičnih razsežnostih. Analizirali so poraz Oktobrske revolucije.

Neplačan oglas: povabilo na razstavo z naslovom Oktober, ki bo v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi (MSUM) od 24. oktobra 2017 naprej. Rad bi vas opozoril v tem kontekstu na umetniško delo Jurija Avakumova in Andreja Kosolapova. Konec oglasa.

Povejmo naravnost: revolucija je očarljiva brezobzirnost. Kriza etike in vrednot ne obstaja, obstajaja samo kriza ideologije. Ne pozabimo, Amerika je hotela biti najprej brezrazredna družba. Tudi ameriški hipiji so se izoblikovali iz etičnih pobud in erotičnih spodbud. Toda ljudje smo sestavljeni najprej iz svojih potreb, hlepimo bolj po sreči ne toliko po svobodi.

Po vsakem velikem revolucionarnem dogodku se takoj oblikuje revolucionarna oblast, z njo dobimo politiko kot najvišjo obliko sebičnosti! Herbert Marcuse (1898-1979): "Izkušnja poraza ali celo obupa je bistveni del upa. Poraja se vprašanje ali smo po veliki izkušnji poraza sposobni tega prenseti v teorijo kot nov up." Danes se svoboda umika varnosti! Hegel pravi v spisu Jenski sistem: Revolucija se ni iztekla v udejanjanju svobode, temveč je vzpostavila nov despotizem.

Mi ljudje smo tisti, ki izbiramo načine uveljavljanja idej. Univerzalne ambicije se vedno oblikujejo v imperialne forme, toda navkljub vsemu ideje ne morejo biti nikoli poražene, njihova sila je ravno v njihovi neuresničljivosti.

Revolucionarno nasilje: revolucija je rokoborba, ne ubijanje! Mahatma Gandhi se ne bi mogel upreti Adolfu Hitlerju s svojo metodo nenasilja, vedno je vprašanje, kdo je tisti, ki usmerja nasilje. Mogoče svečeniški dvojnik, ki se projecira v revolucijo. Zato potrjujem z velikim da, anarhističnemu katekizmu! Ker se metodološko nikoli ne vključujem v kritične dialoge in javne polemike, se tudi tokrat nisem vključil v konferenčno debatno obredje. Toda ko je edina ženska govornica na tovariškem srečanju izgovorila misel: "Resnica ni - ready made!", sem se komaj zadržal, da ji nisem naglas pritrdil: Res je!