Komentar

Država je le začasni servis, namenjen državljanom med dvema vojnama

Revolucija ni vojna, ampak najprej emancipacija od vojne; revolucijo so najprej prepoznali nemški filozofi in angleški pesniki s svojo občutljivostjo. Pridružili so se ji s svojim znanjem in talentom. Podprli so svet, v katerem naj ne bi bilo nobene oblike izkoriščanja ... toda vsaka država ima nasilno razsežnost, s svojim nasiljem je iracionalna. Država vedno deluje z eksplicitnim nasiljem.

21.10.2017 23:31
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   revolucija   Srečko Kosovel   Herbert Marcuse   Hegel   Anton Korošec   Thomas More

Foto: www.mg-lj.si

Revolucija se ni iztekla v udejanjanju svobode, temveč je vzpostavila nov despotizem. (Hegel)

Avantgardna drža - bodisi ideološka ali umetniška - je vedno elitistično-didaktična. Takšna je vedno, če to hočemo ali nočemo, njena izhodiščna pozicija. Zadolžena je zato, da skupnost, ki ji pripada, vpne v duh časa, vedno je razvojno naravnana. Včasih pa se zgodi, da ravno s svojo prakso proizvede duh časa. V določenih zgodovinskih pogojih pa celo izsili razvoj. Sam pripadam generaciji, ki se ni nikoli nikomur opravičevala - in tako bo tudi danes. Resnično mi je žal, da nisem takšne vrste poročevalec, da bi vam dokumentarno prenesel vsebine konference, ki je analizirala prelomne revolucionarne dogodke! Navkljub vsemu bom poskušal biti zvest tako dogodku izpred stotih let kot temu, ki se je zgodil pred tremi dnevi. Konferenca je bila predvsem tovariško srečanje, organizirana pa je bila dobesedno komično. Levi anarhisti moramo biti pri takšnih dogodkih posebej pozorni zaradi zgodovinskih izkušenj, ki jih imamo tako z desničarji kot z levičarskim in novo levičarskim bratenjem. To je bila konferenca, ki je analizirala nepredvidljivost oktobrske preteklosti. Ker ne zmorem biti poročevalec, ne bom navajal ne kdo so bili njeni govorci, ne kje sem poslušal tovarišijo. Vsi po vrsti brez izjeme so bili izvrstni analitiki.

 

Uvodni nagovor: svoboda je osrednja vrednota, ki jo premišljujejo levi intelektualci in intelektualke. Resnici pa sledijo desničarski razumniki in razumnice! Živela kozmična lepota obeh. Prav posebej pa lepota kaosa!

 

Ideje so vedno samo orientacijske koordinate. Humanistična teorija pa je alarmni sistem, ki nam signalizira, opozarja nas na nevarnosti. Teorija nam ne zna povedati, kaj je to svoboda - intenzivno pa reagira na nesvobodo. Tako nam teorija ne zna povedati, kaj je resnica - nas pa dela občutljive za neresnico. Njena naloga je, da razvija samo sebe. Vprašajmo se na začetku kdo je danes varuh družbene nepravičnosti in neenkosti? Vsi, prav vsi smo proti vojaškemu kapitalizmu, ta pa je vedno štabno-komandni, opremljen je z oboroženimi silami, ki branijo lastnike zasebnih strojnic. Vsaka vojska je brezpogojno roparska.

 

Revolucija predvsem ni vojna! Je najprej emancipacija od vojne, revolucijo so najprej prepoznali nemški filozofi in angleški pesniki s svojo občutljivostjo. Pridružili so se ji s svojim znanjem in talentom. Podprli so svet, v katerem naj ne bi bilo nobene oblike izkoriščanja. Podprli so revolucijo, to izjemno orodje za trajno preobrazbo družbe. Toda vsaka država ima nasilno razsežnost, s svojim nasiljem je iracionalna. Država vedno deluje z eksplicitnim nasiljem, tako je samo začasni servis, namenjen državljanom med dvema vojnama.

 

Še vedno smo v uvodnem nagovoru: Zgodovina se vsak dan začne na univerzah, ko zgodovinarji pred študenti zgodovine interpretirajo zgodovinske vire, ki izhajajo iz dogodkov preteklih dob in iz njihovih vrednot. Resnično pomeben premislek o napakah države se začne s Thomasom Morom in njegovo utopistiko, ker če ne bi bilo utopistike, ne bi bilo humanistike. Konec uvodnega nagovora!

 

Prvi govornik je govoril o času, ko se zgodovina še ni snemala, ko se je s kinetičnim filmskim trakom dokumentirala le naključnost. Tako je bilo tudi s snemanjem Oktobrske revolucije. Posneli so le nekaj nefikcijskih dogodkov. Šele naknadno so posneli zaigrano zgodovino revolucionarnega dogajanja. To je bila samo ideološka rekreacija včerajšnjih dogodkov. Igrano filmsko zgodovinjenje je postalo inštrument ideološke informacije, montaža idealiziranega dogodkovnega sveta. Njen montažni rez bi nas moral še kako pritegniti. In zdaj, pozor! - montaža je ustreznik intelektualnemu delu. Govornik nas je posredno opozoril, da še ni bil posnet film o kapitalizmu, o abstrakciji kapitalizma. Sam dodam, da do danes še ni razvidne dramaturške prepričljivosti, ki bi s svojimi trki in apeli tematizirala pogoltnost blagovnega statusa sveta. Prvi govornik in vsi nadaljni so nas v svojih prispevkih opozarjali: Ravno zanimanje za etiko nas pripelje do revolucije _____ revolucija je etično utemeljeno dejanje! Vse revolucije izhajajo iz etičnih pobud!

 

Drugi govornik nas je opozoril na anarho-kozmista, pesnika Srečka Kosovela, pred nami je reflektiral njegovo prerano smrt in smrt vodilnega revolucionarja Oktobrske revolucije. Obe smrti je primerjal v njunih razsežnostih. Tretji govornik nas je opozoril na lokalni zgodovinski kontekst, ki je vzporedno potekal.

 

Nekaj mojih izvzetih asociacij iz njegovega zgodovinskega prereza politika in teologa Antona Korošca (1872-1940). Citat argumenta za vzpostavitev slovenske suverenosti: "Obvladamo slovensko adminstracijo - znotraj nje nimamo nobenega Srba". Tako je razlagal Anton Korošec Čehoslovakom, kdo smo Slovenci ____ Začetek  razkroja Zahoda nastopi takoj po Hitlerjevi zmagi nad Francijo. Nacistični antisemitezem je bil še kako v skladu s cerkveno politiko ___ rimokatoliki so se mu bili pripravljeni prilagodti ____ usklajeni so bili z nacističnimi antisemitskimi tendencami ______ notranje pripričanje obeh skupin je bilo usmerjeno proti Judom ___ vse to je vseboval tudi Koroščev mandat - in zdaj pozor! - ideal cerkvenih dogmatikov je bil in je še danes vrniti se v položaj pred francosko revolucijo. Rimokatoliški odločevalci niso videli nobenih zadržkov v tem, da so približali krščanstvo nacistični ideologiji. To se je zgodilo zaradi njihove mitološke podlage, ki izhaja iz antisemitizma.

 

Četri govornik in vseh ostalih sedem je podčrtalo v svojih prispevkih, da vsaka revolucija izhaja iz etičnih pobud. Takoj zatem so nas opozarjali, kako se je revolucionarno verovanje razvpilo v nič, kako se je porazgubilo v kozmičnih razsežnostih. Analizirali so poraz Oktobrske revolucije.

 

Neplačan oglas: povabilo na razstavo z naslovom Oktober, ki bo v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi (MSUM) od 24. oktobra 2017 naprej. Rad bi vas opozoril v tem kontekstu na umetniško delo Jurija Avakumova in Andreja Kosolapova. Konec oglasa.

 

Povejmo naravnost: revolucija je očarljiva brezobzirnost. Kriza etike in vrednot ne obstaja, obstajaja samo kriza ideologije. Ne pozabimo, Amerika je hotela biti najprej brezrazredna družba. Tudi ameriški hipiji so se izoblikovali iz etičnih pobud in erotičnih spodbud. Toda ljudje smo sestavljeni najprej iz svojih potreb, hlepimo bolj po sreči ne toliko po svobodi.

 

Po vsakem velikem revolucionarnem dogodku se takoj oblikuje revolucionarna oblast, z njo dobimo politiko kot najvišjo obliko sebičnosti! Herbert Marcuse (1898-1979): "Izkušnja poraza ali celo obupa je bistveni del upa. Poraja se vprašanje ali smo po veliki izkušnji poraza sposobni tega prenseti v teorijo kot nov up." Danes se svoboda umika varnosti! Hegel pravi v spisu Jenski sistem: Revolucija se ni iztekla v udejanjanju svobode, temveč je vzpostavila nov despotizem.

 

Mi ljudje smo tisti, ki izbiramo načine uveljavljanja idej. Univerzalne ambicije se vedno oblikujejo v imperialne forme, toda navkljub vsemu ideje ne morejo biti nikoli poražene, njihova sila je ravno v njihovi neuresničljivosti.

 

Revolucionarno nasilje: revolucija je rokoborba, ne ubijanje! Mahatma Gandhi se ne bi mogel upreti Adolfu Hitlerju s svojo metodo nenasilja, vedno je vprašanje, kdo je tisti, ki usmerja nasilje. Mogoče svečeniški dvojnik, ki se projecira v revolucijo. Zato potrjujem z velikim da, anarhističnemu katekizmu! Ker se metodološko nikoli ne vključujem v kritične dialoge in javne polemike, se tudi tokrat nisem vključil v konferenčno debatno obredje. Toda ko je edina ženska govornica na tovariškem srečanju izgovorila misel: "Resnica ni - ready made!", sem se komaj zadržal, da ji nisem naglas pritrdil: Res je!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842