Komentar

Predsedniške volitve: preveč nesrečnih kandidatov, ki so prišli na napačen naslov

Ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških.

22.10.2017 16:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Slovenija   Evropska unija   Vitomil Zupan   Stane Kavčič

Te vrstice pišem v nedeljo popoldan, na dan volitev. Za njihov izid ne vem, lahko samo sklepam in ugibam.

Slovenija pri volitvah nima sreče. Vsakih pet let se - po pravilih dvokrožnega večinskega sistema - zgodijo volitve predsednika republike, leto dni manj pa - načeloma - traja mandat poslancev Državnega zbora, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu (t.j. po sistemu sorazmernega zastopstva) in katerih večina v drugem koraku izbere vlado. Za države, ki volijo predsednika republike neposredno in na splošnih volitvah, je značilen predsedniški sistem, kar pomeni, da ima predsednik (kot npr. ameriški ali francoski predsednik) velika pooblastila. Države s parlamentarno ureditvijo (ki niso monarhije) praviloma volijo predsednika republike v parlamentu oz. - kot v Nemčiji - v Zveznem zboru (Bundesversammlung), ki je največje nemško parlamentarno oz. predstavniško telo.

 

Slovenska "nesreča" je v tem, da je vlada, ki ima v slovenskem ustavnem sistemu največ pristojnosti, izvoljena posredno, predsednik, ki ima po ustavi bistveno manjše pristojnosti, pa je izvoljen neposredno. Neposredna izvolitev pomeni višjo legitimnost oz. upravičenost, kar pomeni, da bi moral biti predsednik republike bolj upravičen do vladanja kot posredno izvoljena vlada. Opisana slovenska "nesreča" je povezana s tem, da za parlamentarne volitve velja sistem sorazmernega zastopstva, kar pomeni, da je slovenski parlament razdrobljen v veliko število strank, ki se v vladno koalicijo ne uvrščajo nujno po politični sorodnosti, ampak po takšni ali drugačni oportunosti, kar velja tudi za opozicijo. Z drugimi besedami: slovenske parlamentarne volitve ne proizvajajo - kot npr. v Veliki Britaniji in v mnogih drugih evropskih državah - jasnih razlik med vlado in opozicijo. Večinoma, celo na Hrvaškem, si stojita nasproti (socialistična) levica in (konservativna) desnica. V Sloveniji takšne klasične oznake uporabljamo večinoma neupravičeno.

 

Zaradi nerodne ustavne ureditve in sporne volilne zakododaje so slovenski volilni dogodki nekaj posebnega. Pri najnovejših predsedniških volitvah se je ta posebnost, ki meji na čudaštvo, izrazila v množici neprimernih kandidatov, proti katerim je Borut Pahor kot nogometaši Liverpoola proti Mariborčanom. Čudaštvo se je začelo pri parlamentarnih volitvah z nastajanjem nenavadnih novih strank (Jankovićeva, Golobičeva, Virantova in Cerarjeva stranka) in izdelovanjem novih obrazov, svoj višek pa je dosegla z letošnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih (morda z izjemo Novakove in Tomčeve) kandidirajo šaljivci in klepetulje vseh vrst.

 

Navsezadnje so slovenska nesreča tudi vladajoče ustanove Evropske unije, ki bi lahko bile rešitev, vendar - kot kažejo primeri schengena, brexita in katalexita - to niso. V EU se do najvišjih položajev in vesoljskih plač ne povzpnejo z volitvami, ampak - na najbolj posreden način - po volji strankarskih central in trenutno vladajočih koalicij. Tudi v Sloveniji - celo v krogu "najverjetnejšega" prihodnjega predsednika republike - se širi prepričanje, da je Evropska unija potrebna resnih popravil, žal se to prepričanje zaustavi pred vrati domače demokracije.

 

Glavni slovenski problem, ki se logično prenaša tudi na raven volitev, je meritokracija, izbiranje predstavnikov in politikov glede na dosežke oz. zasluge v preteklosti. Kritik "novih obrazov" je bilo že veliko, torej je prav neverjetno, da se glavni Pahorjev izzivalec pridružuje znanemu stališču poraženega predsednika Türka, da je treba narediti konec "zaslugarstvu". Šarec govori kot inženirji preteklih čudaških volitev: "Prišel je čas, da se politiki, ki danes vodijo državo, umaknejo in dájo prostor mlajšemu rodu." Šarcu se zdi najbolj pomembna neobremenjenost na državni ravni. Nekoliko dvoumno se je izrazila tudi Romana Tomc, ki pravi, da ima mnogo izkušenj, vendar je "brez nahrbtnika". Čeprav je po vsej verjetnosti hotela reči, da ima čisto preteklost, nahrbtnik večinoma pomeni nujno opremo popotnikov. Bi ljudje zaupali zdravniku ali sodniku brez diplome? Šoferju brez izpita? Profesorju brez objavljenih strokovnih del? Bankirju, ki je znan po izgubah? Zunanjemu ministru, ki ne govori tujih jezikov?

 

Vitomil Zupan je nekoč napisal, da mu je bil po drugi svetovni vojni sodil - in prisodil visoko kazen - sodnik, ki je bil pred tem ključavničar. Pravico amaterjev do najvišjih družbenih položajev - recimo z izjavami, kot je "ni važno, da je pismen, važno je, da je naš!" - so zagovarjali levi in desni revolucionarji. Slovenci smo naval amaterjev doživeli po likvidaciji Staneta Kavčiča pred 45 leti, nekoliko, vendar ne povsem, pa smo si opomogli šele po Titovi smrt oz. po osamosvojitvi. Kako vraževerni in ljubosumni glede izobrazbe so bili komunisti, pove primer Jožeta Pučnika, čigar diplomo so na Filozofski fakulteti preprosto "izgubili", diplomiranec pa je moral še enkrat v šolo (v Nemčiji).

 

Čeprav je spričo aktualnih razmer in skromne izbire logična, je Pahorjeva zmaga pravzaprav nezaslužena. Pahor - iz razlogov, ki jih je najbrž mogoče razložiti - ni bil najboljši predsednik vlade, vsa ta vprašanja, ki mu jih postavljajo danes, pa bi mu morali postavljati že leta 2008. Proti konkurenci, ki je kot mariborski nogometni klub proti Liverpoolu, je Pahor seveda moral zmagati. Izjave kandidatov so bile vse po vrsti nezanimive in zguljene. Medtem ko se je pri večini videlo, da so se jih naučili na pamet, je Pahor ustvaril vtis, kot da jim verjame.

 

Vprašanje pa je, ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Ali drugače povedano: ali se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških. Takrat se bodo pojavili glavni tekmeci in aduti! Tak odgovor je seveda problematičen, saj predsedniške volitve potekajo po večinskem, parlamentarne pa po proporcionalnem sistemu, kar obeta nadaljevanje čudaštev, razdrobljenost in razpršenost, nove obraze ...

 

Pahorjevi tekmeci so po svoje nesrečni kandidati. S svojimi pavšalnimi (neizvirnimi, dolgočasnimi ...) izjavami si niso naredili slave, predvsem pa so prišli na napačni naslov. Ko jih takole gledamo, imamo vtis, kot da bomo po letošnjih volitvah dobili več predsednikov, to pa bo mogoče šele prihodnje leto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,440
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,905
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,145
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,488
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,579
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,011
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,206
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 993