Komentar

Predsedniške volitve: preveč nesrečnih kandidatov, ki so prišli na napačen naslov

Ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških.

22.10.2017 16:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Slovenija   Evropska unija   Vitomil Zupan   Stane Kavčič

Te vrstice pišem v nedeljo popoldan, na dan volitev. Za njihov izid ne vem, lahko samo sklepam in ugibam.

Slovenija pri volitvah nima sreče. Vsakih pet let se - po pravilih dvokrožnega večinskega sistema - zgodijo volitve predsednika republike, leto dni manj pa - načeloma - traja mandat poslancev Državnega zbora, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu (t.j. po sistemu sorazmernega zastopstva) in katerih večina v drugem koraku izbere vlado. Za države, ki volijo predsednika republike neposredno in na splošnih volitvah, je značilen predsedniški sistem, kar pomeni, da ima predsednik (kot npr. ameriški ali francoski predsednik) velika pooblastila. Države s parlamentarno ureditvijo (ki niso monarhije) praviloma volijo predsednika republike v parlamentu oz. - kot v Nemčiji - v Zveznem zboru (Bundesversammlung), ki je največje nemško parlamentarno oz. predstavniško telo.

 

Slovenska "nesreča" je v tem, da je vlada, ki ima v slovenskem ustavnem sistemu največ pristojnosti, izvoljena posredno, predsednik, ki ima po ustavi bistveno manjše pristojnosti, pa je izvoljen neposredno. Neposredna izvolitev pomeni višjo legitimnost oz. upravičenost, kar pomeni, da bi moral biti predsednik republike bolj upravičen do vladanja kot posredno izvoljena vlada. Opisana slovenska "nesreča" je povezana s tem, da za parlamentarne volitve velja sistem sorazmernega zastopstva, kar pomeni, da je slovenski parlament razdrobljen v veliko število strank, ki se v vladno koalicijo ne uvrščajo nujno po politični sorodnosti, ampak po takšni ali drugačni oportunosti, kar velja tudi za opozicijo. Z drugimi besedami: slovenske parlamentarne volitve ne proizvajajo - kot npr. v Veliki Britaniji in v mnogih drugih evropskih državah - jasnih razlik med vlado in opozicijo. Večinoma, celo na Hrvaškem, si stojita nasproti (socialistična) levica in (konservativna) desnica. V Sloveniji takšne klasične oznake uporabljamo večinoma neupravičeno.

 

Zaradi nerodne ustavne ureditve in sporne volilne zakododaje so slovenski volilni dogodki nekaj posebnega. Pri najnovejših predsedniških volitvah se je ta posebnost, ki meji na čudaštvo, izrazila v množici neprimernih kandidatov, proti katerim je Borut Pahor kot nogometaši Liverpoola proti Mariborčanom. Čudaštvo se je začelo pri parlamentarnih volitvah z nastajanjem nenavadnih novih strank (Jankovićeva, Golobičeva, Virantova in Cerarjeva stranka) in izdelovanjem novih obrazov, svoj višek pa je dosegla z letošnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih (morda z izjemo Novakove in Tomčeve) kandidirajo šaljivci in klepetulje vseh vrst.

 

Navsezadnje so slovenska nesreča tudi vladajoče ustanove Evropske unije, ki bi lahko bile rešitev, vendar - kot kažejo primeri schengena, brexita in katalexita - to niso. V EU se do najvišjih položajev in vesoljskih plač ne povzpnejo z volitvami, ampak - na najbolj posreden način - po volji strankarskih central in trenutno vladajočih koalicij. Tudi v Sloveniji - celo v krogu "najverjetnejšega" prihodnjega predsednika republike - se širi prepričanje, da je Evropska unija potrebna resnih popravil, žal se to prepričanje zaustavi pred vrati domače demokracije.

 

Glavni slovenski problem, ki se logično prenaša tudi na raven volitev, je meritokracija, izbiranje predstavnikov in politikov glede na dosežke oz. zasluge v preteklosti. Kritik "novih obrazov" je bilo že veliko, torej je prav neverjetno, da se glavni Pahorjev izzivalec pridružuje znanemu stališču poraženega predsednika Türka, da je treba narediti konec "zaslugarstvu". Šarec govori kot inženirji preteklih čudaških volitev: "Prišel je čas, da se politiki, ki danes vodijo državo, umaknejo in dájo prostor mlajšemu rodu." Šarcu se zdi najbolj pomembna neobremenjenost na državni ravni. Nekoliko dvoumno se je izrazila tudi Romana Tomc, ki pravi, da ima mnogo izkušenj, vendar je "brez nahrbtnika". Čeprav je po vsej verjetnosti hotela reči, da ima čisto preteklost, nahrbtnik večinoma pomeni nujno opremo popotnikov. Bi ljudje zaupali zdravniku ali sodniku brez diplome? Šoferju brez izpita? Profesorju brez objavljenih strokovnih del? Bankirju, ki je znan po izgubah? Zunanjemu ministru, ki ne govori tujih jezikov?

 

Vitomil Zupan je nekoč napisal, da mu je bil po drugi svetovni vojni sodil - in prisodil visoko kazen - sodnik, ki je bil pred tem ključavničar. Pravico amaterjev do najvišjih družbenih položajev - recimo z izjavami, kot je "ni važno, da je pismen, važno je, da je naš!" - so zagovarjali levi in desni revolucionarji. Slovenci smo naval amaterjev doživeli po likvidaciji Staneta Kavčiča pred 45 leti, nekoliko, vendar ne povsem, pa smo si opomogli šele po Titovi smrt oz. po osamosvojitvi. Kako vraževerni in ljubosumni glede izobrazbe so bili komunisti, pove primer Jožeta Pučnika, čigar diplomo so na Filozofski fakulteti preprosto "izgubili", diplomiranec pa je moral še enkrat v šolo (v Nemčiji).

 

Čeprav je spričo aktualnih razmer in skromne izbire logična, je Pahorjeva zmaga pravzaprav nezaslužena. Pahor - iz razlogov, ki jih je najbrž mogoče razložiti - ni bil najboljši predsednik vlade, vsa ta vprašanja, ki mu jih postavljajo danes, pa bi mu morali postavljati že leta 2008. Proti konkurenci, ki je kot mariborski nogometni klub proti Liverpoolu, je Pahor seveda moral zmagati. Izjave kandidatov so bile vse po vrsti nezanimive in zguljene. Medtem ko se je pri večini videlo, da so se jih naučili na pamet, je Pahor ustvaril vtis, kot da jim verjame.

 

Vprašanje pa je, ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Ali drugače povedano: ali se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških. Takrat se bodo pojavili glavni tekmeci in aduti! Tak odgovor je seveda problematičen, saj predsedniške volitve potekajo po večinskem, parlamentarne pa po proporcionalnem sistemu, kar obeta nadaljevanje čudaštev, razdrobljenost in razpršenost, nove obraze ...

 

Pahorjevi tekmeci so po svoje nesrečni kandidati. S svojimi pavšalnimi (neizvirnimi, dolgočasnimi ...) izjavami si niso naredili slave, predvsem pa so prišli na napačni naslov. Ko jih takole gledamo, imamo vtis, kot da bomo po letošnjih volitvah dobili več predsednikov, to pa bo mogoče šele prihodnje leto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.674
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.638
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.036
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.695
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.142
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.192
08/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.050
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.189
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099