Komentar

Predsedniške volitve: preveč nesrečnih kandidatov, ki so prišli na napačen naslov

Ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških.

22.10.2017 16:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Slovenija   Evropska unija   Vitomil Zupan   Stane Kavčič

Te vrstice pišem v nedeljo popoldan, na dan volitev. Za njihov izid ne vem, lahko samo sklepam in ugibam.

Slovenija pri volitvah nima sreče. Vsakih pet let se - po pravilih dvokrožnega večinskega sistema - zgodijo volitve predsednika republike, leto dni manj pa - načeloma - traja mandat poslancev Državnega zbora, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu (t.j. po sistemu sorazmernega zastopstva) in katerih večina v drugem koraku izbere vlado. Za države, ki volijo predsednika republike neposredno in na splošnih volitvah, je značilen predsedniški sistem, kar pomeni, da ima predsednik (kot npr. ameriški ali francoski predsednik) velika pooblastila. Države s parlamentarno ureditvijo (ki niso monarhije) praviloma volijo predsednika republike v parlamentu oz. - kot v Nemčiji - v Zveznem zboru (Bundesversammlung), ki je največje nemško parlamentarno oz. predstavniško telo.

 

Slovenska "nesreča" je v tem, da je vlada, ki ima v slovenskem ustavnem sistemu največ pristojnosti, izvoljena posredno, predsednik, ki ima po ustavi bistveno manjše pristojnosti, pa je izvoljen neposredno. Neposredna izvolitev pomeni višjo legitimnost oz. upravičenost, kar pomeni, da bi moral biti predsednik republike bolj upravičen do vladanja kot posredno izvoljena vlada. Opisana slovenska "nesreča" je povezana s tem, da za parlamentarne volitve velja sistem sorazmernega zastopstva, kar pomeni, da je slovenski parlament razdrobljen v veliko število strank, ki se v vladno koalicijo ne uvrščajo nujno po politični sorodnosti, ampak po takšni ali drugačni oportunosti, kar velja tudi za opozicijo. Z drugimi besedami: slovenske parlamentarne volitve ne proizvajajo - kot npr. v Veliki Britaniji in v mnogih drugih evropskih državah - jasnih razlik med vlado in opozicijo. Večinoma, celo na Hrvaškem, si stojita nasproti (socialistična) levica in (konservativna) desnica. V Sloveniji takšne klasične oznake uporabljamo večinoma neupravičeno.

 

Zaradi nerodne ustavne ureditve in sporne volilne zakododaje so slovenski volilni dogodki nekaj posebnega. Pri najnovejših predsedniških volitvah se je ta posebnost, ki meji na čudaštvo, izrazila v množici neprimernih kandidatov, proti katerim je Borut Pahor kot nogometaši Liverpoola proti Mariborčanom. Čudaštvo se je začelo pri parlamentarnih volitvah z nastajanjem nenavadnih novih strank (Jankovićeva, Golobičeva, Virantova in Cerarjeva stranka) in izdelovanjem novih obrazov, svoj višek pa je dosegla z letošnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih (morda z izjemo Novakove in Tomčeve) kandidirajo šaljivci in klepetulje vseh vrst.

 

Navsezadnje so slovenska nesreča tudi vladajoče ustanove Evropske unije, ki bi lahko bile rešitev, vendar - kot kažejo primeri schengena, brexita in katalexita - to niso. V EU se do najvišjih položajev in vesoljskih plač ne povzpnejo z volitvami, ampak - na najbolj posreden način - po volji strankarskih central in trenutno vladajočih koalicij. Tudi v Sloveniji - celo v krogu "najverjetnejšega" prihodnjega predsednika republike - se širi prepričanje, da je Evropska unija potrebna resnih popravil, žal se to prepričanje zaustavi pred vrati domače demokracije.

 

Glavni slovenski problem, ki se logično prenaša tudi na raven volitev, je meritokracija, izbiranje predstavnikov in politikov glede na dosežke oz. zasluge v preteklosti. Kritik "novih obrazov" je bilo že veliko, torej je prav neverjetno, da se glavni Pahorjev izzivalec pridružuje znanemu stališču poraženega predsednika Türka, da je treba narediti konec "zaslugarstvu". Šarec govori kot inženirji preteklih čudaških volitev: "Prišel je čas, da se politiki, ki danes vodijo državo, umaknejo in dájo prostor mlajšemu rodu." Šarcu se zdi najbolj pomembna neobremenjenost na državni ravni. Nekoliko dvoumno se je izrazila tudi Romana Tomc, ki pravi, da ima mnogo izkušenj, vendar je "brez nahrbtnika". Čeprav je po vsej verjetnosti hotela reči, da ima čisto preteklost, nahrbtnik večinoma pomeni nujno opremo popotnikov. Bi ljudje zaupali zdravniku ali sodniku brez diplome? Šoferju brez izpita? Profesorju brez objavljenih strokovnih del? Bankirju, ki je znan po izgubah? Zunanjemu ministru, ki ne govori tujih jezikov?

 

Vitomil Zupan je nekoč napisal, da mu je bil po drugi svetovni vojni sodil - in prisodil visoko kazen - sodnik, ki je bil pred tem ključavničar. Pravico amaterjev do najvišjih družbenih položajev - recimo z izjavami, kot je "ni važno, da je pismen, važno je, da je naš!" - so zagovarjali levi in desni revolucionarji. Slovenci smo naval amaterjev doživeli po likvidaciji Staneta Kavčiča pred 45 leti, nekoliko, vendar ne povsem, pa smo si opomogli šele po Titovi smrt oz. po osamosvojitvi. Kako vraževerni in ljubosumni glede izobrazbe so bili komunisti, pove primer Jožeta Pučnika, čigar diplomo so na Filozofski fakulteti preprosto "izgubili", diplomiranec pa je moral še enkrat v šolo (v Nemčiji).

 

Čeprav je spričo aktualnih razmer in skromne izbire logična, je Pahorjeva zmaga pravzaprav nezaslužena. Pahor - iz razlogov, ki jih je najbrž mogoče razložiti - ni bil najboljši predsednik vlade, vsa ta vprašanja, ki mu jih postavljajo danes, pa bi mu morali postavljati že leta 2008. Proti konkurenci, ki je kot mariborski nogometni klub proti Liverpoolu, je Pahor seveda moral zmagati. Izjave kandidatov so bile vse po vrsti nezanimive in zguljene. Medtem ko se je pri večini videlo, da so se jih naučili na pamet, je Pahor ustvaril vtis, kot da jim verjame.

 

Vprašanje pa je, ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Ali drugače povedano: ali se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških. Takrat se bodo pojavili glavni tekmeci in aduti! Tak odgovor je seveda problematičen, saj predsedniške volitve potekajo po večinskem, parlamentarne pa po proporcionalnem sistemu, kar obeta nadaljevanje čudaštev, razdrobljenost in razpršenost, nove obraze ...

 

Pahorjevi tekmeci so po svoje nesrečni kandidati. S svojimi pavšalnimi (neizvirnimi, dolgočasnimi ...) izjavami si niso naredili slave, predvsem pa so prišli na napačni naslov. Ko jih takole gledamo, imamo vtis, kot da bomo po letošnjih volitvah dobili več predsednikov, to pa bo mogoče šele prihodnje leto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
16
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,689
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,161
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,066
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,134
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,426
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,782
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,453
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,165
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,887
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231