Komentar

Predsedniške volitve: preveč nesrečnih kandidatov, ki so prišli na napačen naslov

Ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških.

22.10.2017 16:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   predsednik republike   Slovenija   Evropska unija   Vitomil Zupan   Stane Kavčič

Te vrstice pišem v nedeljo popoldan, na dan volitev. Za njihov izid ne vem, lahko samo sklepam in ugibam.

Slovenija pri volitvah nima sreče. Vsakih pet let se - po pravilih dvokrožnega večinskega sistema - zgodijo volitve predsednika republike, leto dni manj pa - načeloma - traja mandat poslancev Državnega zbora, ki so izvoljeni po proporcionalnem sistemu (t.j. po sistemu sorazmernega zastopstva) in katerih večina v drugem koraku izbere vlado. Za države, ki volijo predsednika republike neposredno in na splošnih volitvah, je značilen predsedniški sistem, kar pomeni, da ima predsednik (kot npr. ameriški ali francoski predsednik) velika pooblastila. Države s parlamentarno ureditvijo (ki niso monarhije) praviloma volijo predsednika republike v parlamentu oz. - kot v Nemčiji - v Zveznem zboru (Bundesversammlung), ki je največje nemško parlamentarno oz. predstavniško telo.

 

Slovenska "nesreča" je v tem, da je vlada, ki ima v slovenskem ustavnem sistemu največ pristojnosti, izvoljena posredno, predsednik, ki ima po ustavi bistveno manjše pristojnosti, pa je izvoljen neposredno. Neposredna izvolitev pomeni višjo legitimnost oz. upravičenost, kar pomeni, da bi moral biti predsednik republike bolj upravičen do vladanja kot posredno izvoljena vlada. Opisana slovenska "nesreča" je povezana s tem, da za parlamentarne volitve velja sistem sorazmernega zastopstva, kar pomeni, da je slovenski parlament razdrobljen v veliko število strank, ki se v vladno koalicijo ne uvrščajo nujno po politični sorodnosti, ampak po takšni ali drugačni oportunosti, kar velja tudi za opozicijo. Z drugimi besedami: slovenske parlamentarne volitve ne proizvajajo - kot npr. v Veliki Britaniji in v mnogih drugih evropskih državah - jasnih razlik med vlado in opozicijo. Večinoma, celo na Hrvaškem, si stojita nasproti (socialistična) levica in (konservativna) desnica. V Sloveniji takšne klasične oznake uporabljamo večinoma neupravičeno.

 

Zaradi nerodne ustavne ureditve in sporne volilne zakododaje so slovenski volilni dogodki nekaj posebnega. Pri najnovejših predsedniških volitvah se je ta posebnost, ki meji na čudaštvo, izrazila v množici neprimernih kandidatov, proti katerim je Borut Pahor kot nogometaši Liverpoola proti Mariborčanom. Čudaštvo se je začelo pri parlamentarnih volitvah z nastajanjem nenavadnih novih strank (Jankovićeva, Golobičeva, Virantova in Cerarjeva stranka) in izdelovanjem novih obrazov, svoj višek pa je dosegla z letošnjimi predsedniškimi volitvami, na katerih (morda z izjemo Novakove in Tomčeve) kandidirajo šaljivci in klepetulje vseh vrst.

 

Navsezadnje so slovenska nesreča tudi vladajoče ustanove Evropske unije, ki bi lahko bile rešitev, vendar - kot kažejo primeri schengena, brexita in katalexita - to niso. V EU se do najvišjih položajev in vesoljskih plač ne povzpnejo z volitvami, ampak - na najbolj posreden način - po volji strankarskih central in trenutno vladajočih koalicij. Tudi v Sloveniji - celo v krogu "najverjetnejšega" prihodnjega predsednika republike - se širi prepričanje, da je Evropska unija potrebna resnih popravil, žal se to prepričanje zaustavi pred vrati domače demokracije.

 

Glavni slovenski problem, ki se logično prenaša tudi na raven volitev, je meritokracija, izbiranje predstavnikov in politikov glede na dosežke oz. zasluge v preteklosti. Kritik "novih obrazov" je bilo že veliko, torej je prav neverjetno, da se glavni Pahorjev izzivalec pridružuje znanemu stališču poraženega predsednika Türka, da je treba narediti konec "zaslugarstvu". Šarec govori kot inženirji preteklih čudaških volitev: "Prišel je čas, da se politiki, ki danes vodijo državo, umaknejo in dájo prostor mlajšemu rodu." Šarcu se zdi najbolj pomembna neobremenjenost na državni ravni. Nekoliko dvoumno se je izrazila tudi Romana Tomc, ki pravi, da ima mnogo izkušenj, vendar je "brez nahrbtnika". Čeprav je po vsej verjetnosti hotela reči, da ima čisto preteklost, nahrbtnik večinoma pomeni nujno opremo popotnikov. Bi ljudje zaupali zdravniku ali sodniku brez diplome? Šoferju brez izpita? Profesorju brez objavljenih strokovnih del? Bankirju, ki je znan po izgubah? Zunanjemu ministru, ki ne govori tujih jezikov?

 

Vitomil Zupan je nekoč napisal, da mu je bil po drugi svetovni vojni sodil - in prisodil visoko kazen - sodnik, ki je bil pred tem ključavničar. Pravico amaterjev do najvišjih družbenih položajev - recimo z izjavami, kot je "ni važno, da je pismen, važno je, da je naš!" - so zagovarjali levi in desni revolucionarji. Slovenci smo naval amaterjev doživeli po likvidaciji Staneta Kavčiča pred 45 leti, nekoliko, vendar ne povsem, pa smo si opomogli šele po Titovi smrt oz. po osamosvojitvi. Kako vraževerni in ljubosumni glede izobrazbe so bili komunisti, pove primer Jožeta Pučnika, čigar diplomo so na Filozofski fakulteti preprosto "izgubili", diplomiranec pa je moral še enkrat v šolo (v Nemčiji).

 

Čeprav je spričo aktualnih razmer in skromne izbire logična, je Pahorjeva zmaga pravzaprav nezaslužena. Pahor - iz razlogov, ki jih je najbrž mogoče razložiti - ni bil najboljši predsednik vlade, vsa ta vprašanja, ki mu jih postavljajo danes, pa bi mu morali postavljati že leta 2008. Proti konkurenci, ki je kot mariborski nogometni klub proti Liverpoolu, je Pahor seveda moral zmagati. Izjave kandidatov so bile vse po vrsti nezanimive in zguljene. Medtem ko se je pri večini videlo, da so se jih naučili na pamet, je Pahor ustvaril vtis, kot da jim verjame.

 

Vprašanje pa je, ali slovenska politika res nima nikogar, ki bi lahko enakopravno tekmoval s Pahorjem? Ali drugače povedano: ali se političnim strategom, zaradi mene "stricem iz ozadja", ustvarjalcem javnega mnenja ... res ne splača udeležiti predsedniških volitev na ravni dejanskih nacionalnih političnih zmogljivosti? Odgovor je: najbrž ne, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, ki so važnejše od predsedniških. Takrat se bodo pojavili glavni tekmeci in aduti! Tak odgovor je seveda problematičen, saj predsedniške volitve potekajo po večinskem, parlamentarne pa po proporcionalnem sistemu, kar obeta nadaljevanje čudaštev, razdrobljenost in razpršenost, nove obraze ...

 

Pahorjevi tekmeci so po svoje nesrečni kandidati. S svojimi pavšalnimi (neizvirnimi, dolgočasnimi ...) izjavami si niso naredili slave, predvsem pa so prišli na napačni naslov. Ko jih takole gledamo, imamo vtis, kot da bomo po letošnjih volitvah dobili več predsednikov, to pa bo mogoče šele prihodnje leto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,085
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,414
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,576
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,771
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,531
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,444
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812