Volitve predsednika republike se bodo čez tri tedne zaključile z drugim krogom, kajti Borutu Pahorju kljub nekoliko drugačnim pričakovanjem in napovedim ni uspelo zbrati absolutne večine (50 %) že v prvem krogu. V zadnjih dneh pred volitvami so mu sicer ankete napovedovale boljši rezultat in celo zmago v prvem krogu. Potem ko sta ga skorajda simultano napadla oba botra slovenske politike, Milan Kučan in Janez Janša, je marsikdo pomislil, da bo to Pahorja dobesedno katapultiralo do zmage 22. oktobra. Vendar se je na volilno nedeljo zgodilo nekaj, česar javnomnenjske ankete večinoma niso zaznale oziroma se s tem nihče ni ukvarjal: izjemno nizka volilna udeležba, ki po prvih podatkih ni bila niti 40 %.

Kaj to pomeni, je postalo jasno po 19. uri, ko so se zaprla volišča in začele preštevati glasovnice. Večina volivk in volivcev sploh ni uresničila svoje aktivne volilne pravice. Na volišča so torej prišli v glavnem strankarsko opredeljeni, med njimi pa ni bilo dovolj takšnih, katerih prva izbira bil bil Pahor. To še posebej velja za strankarsko bazo Janševe SDS, ki je očitno (u)slišala svojega šefa glede ostrih kritik na račun Boruta Pahorja. Podoben manever je izvedel Kučan, ki je prav tako napadel Pahorja in verjetno prepričal nekaj volivcev t.i. ortolevice.

Ne glede na relativno slabši rezultat Boruta Pahorja v prvem krogu in uspeh Marjana Šarca, ki bo v prihodnjih mesecih svoj rezultat kapitaliziral z ustanovitvijo stranke, ne glede na nizko volilno udeležbo - ta je, bodimo iskreni, katastrofalna in dokazuje skrajni prezir večine volivcev do politike in politikov - pa imajo predsedniške volitve tudi dva zanimiva momenta, ki ju bodo mainstream mediji spregledali.

Prvi je relativno dober rezultat Andreja Šiška, popolnega outsiderja, takorekoč izobčenca; človeka, ki so ga mediji absolutno ignorirali in minimalizirali njegovo kandidaturo, na koncu pa je dosegel celo boljši rezultat od kandidatke Mira Cerarja. No, drugi moment je povezan prav s slednjo, namreč z Majo Makovec Brenčič, predsedniško kandidatko vladajoče SMC. Ta je namreč po prvih podatkih prejela celo manj kot 2 odstotka glasov, kar jo dokončno diskvalificira iz političnega ringa in spreminja v politično luzerko prve vrste.

Njen huronski poraz je za vladajočo Stranko modernega centra še toliko bolj neprijeten, ker ne bo ustavil trenda upada podpore. SMC se namreč - ne glede na javnomnenjske ankete zadnjih nekaj mesecev - v bistvu še vedno bori za uvrstitev v parlament na prihodnjih parlamentarnih volitev, ki bodo po nekaterih informacijah v nedeljo, 3. junija 2018. Kajti politični status quo se bo v prihodnjih mesecih, po Novem letu pa še posebej, spremenil. Vsaka nova stranka ali gibanje, ki bo na prvi pogled zgledala vsaj približno kredibilno (Marjan Šarec bo najverjetneje ustanovil stranko, da bi tako izkoristil politični kapital predsedniških volitev, zadnje besede pa ni rekel niti Zoran Janković), bo jemala glasove SMC. In ker bomo do maja ali junija prihodnje leto videli še kar nekaj afer in škandalov, povezanih s Cerarjevo stranko, se bo njen položaj zanesljivo spreminjal. Če se ne bo zgodil čudež, se bo spreminjal kvečjemu na slabše.

Zaradi tega ni presenetljivo, da so bili obrazi vodilnih funkcionarjev SMC včeraj tako kisli in da je Milan Brglez bržkone ponovno začel razmišljati, kako bi najbolj elegantno in neopazno pobegnil iz tega Cerarjevega Titanika ...