Komentar

Uganka Agrokor

Čeprav se v Agrokorjevi "sagi" danes vsi trudijo prikazati kar najbolj črno sliko, navedeni podatki kažejo, da je bilo osnovno poslovanje tega koncerna Agrokor vseeno pozitivno, da so torej ustvarili več, kot pa imeli neposrednih stroškov. Tisto, kar je potopilo Agrokor, je skoraj v celoti dolžniško financiranje - in to po izjemno visokih obrestnih merah, ki jih prenesejo le najboljše firme. Dodatno pa je Ivica Todorić situacijo še poslabšal z odtujevanjem premoženja. Tako so iz potencialno dobre družbe napravili skoraj nerešljivo zgodbo ...

23.10.2017 23:59
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Agrokor   banke   bilanca   izguba   obveznice   Moody's   Ivica Todorić

Revizorske družbe in bonitetne agencije so še januarja letos na osnovi govoric znižale bonitetno oceno obveznic Agrokorja, ob tem še vedno mirno zapisale, da so izgledi stabilni. Le dva meseca kasneje so ugotovili, da so obveznice ničvredne.

Pred pol leta sem na portalu+ objavil tekst na temo Agrokorja, v katerem se poskušal predstaviti predvsem to, kako se lahko enaki finančni podatki obravnavajo na zelo različen način. Kljub dokaj podobni bilančni sliki koncerna zadnji dve leti, do konca lanskega leta ne bankirji, ne revizorji, niti bonitetne hiše niso izkazovali kakih večjih dilem glede finančnega položaja Agrokorja. V začetku letošnjega leta pa so se pričele pojavljati govorice o problematičnosti poslovanja družbe in še vedno iste bilance so za vse deležnike naenkrat postale zelo sporne. Ker je v finančnem svetu pravilo "črednega nagona" še močnejše, je družbo pred popolno blokado in razpadom lahko začasno rešil samo poseben zakon, Lex Agrokor. Sledil je natančen pregled poslovanja in v njem so novi revizorji naračunali kar 2 milijardi evrov dodatnih izgub, kapital pa znižali za skoraj nepredstavljive 3 milijarde evrov. Gre za znesek, ki je na primer blizu obsega neto čistega dobička celotnega slovenskega gospodarstva v lanskem letu (3,5 milijarde evrov).

 

Upravičeno se seveda zastavlja vprašanje o odgovornosti vodstva koncerna za takšne izkaze, vseeno pa ne moremo in ne smemo tudi mimo odgovornosti tistih, ki so v zadnjem času poslovanje Agrokorja nadzorovali in ocenjevali. Pri tem imam v mislih predvsem dileme, kako lahko pride to tako obsežnih odstopanj. Agrokorjev revizor (Baker Tilly) se oglašuje kot ena izmed desetih največjih in najboljših revizorskih družb na svetu, da ne omenjam bonitetne agencije Moody's. Ti so januarja letos na osnovi govoric sicer znižali bonitetno oceno obveznic Agrokorja, a še vedno mirno zapisali, da so izgledi stabilni. Le dva meseca kasneje pa so ugotovili, da so obveznice ničvredne.

 

Glede na vsa dogajanja v Agrokorju sta ključni predvsem dve vprašanji:

 

(1) kaj je bilo že zajeto in prikazano v prejšnjih bilancah in bi morali revizorji, ocenjevalci in bankirji zaznati že lani ali celo prej, koliko pa je bilo zavestno skritega s strani vodstva družbe;

 

(2) koliko pomenijo ugotovljena odstopanja v izkazanih rezultatih dejansko slabše poslovanje družbe v preteklih letih glede na uradno revidirane bilance, v kolikšni meri pa je šlo za prikrito odtujevanje premoženja (kraja)?

 

 

Dvomi so v nekaj mesecih skoraj pokopali Agrokor

 

 

Slednje vprašanje je seveda predvsem vprašanje za organe pregona in preiskovalce, pomembno pa je tudi za ugotovitev dejanske uspešnosti poslovanja družbe v preteklosti. To predvsem zaradi ocene perspektivnosti poslovanja Agrokorja in njegovih družb v bodoče. Prvo vprašanje pa se nanaša na oceno, koliko tudi zapriseženi ocenjevalci in nadzorniki družb sledijo bolj nekemu splošnemu mnenju kot pa dejanski analizi poslovanja. Torej kako zanemarjajo tveganja in slabosti v nekem pozitivnem okolju in kako postanejo še dvakrat bolj previdni in striktni v obratni situaciji.

 

Kljub sicer občasno prisotnim opozorilom o problematičnosti poslovanja in finančni trdnosti Agorkorja s strani raznih komentatorjev so se večji dvomi pojavili šele v začetku letošnjega leta. Takrat so postale vse glasnejše govorice o visokih dolgovih, ki jih Agrokor ne bo sposoben odplačati ter o slabih rezultatih poslovanja. Z njimi se je plaz nezaupanja hitro sprožil, naenkrat ne bi nihče Agrokorju posodil niti evra več in samo zamrznitev vseh obveznosti je omogočila družbi nadaljevanje poslovanja.

 

A že pred letom dni je revidirana bilanca za leto 2015 (ter tiste pred njo) nedvoumno pokazala:

 

- da ima družba 4,5 milijarde evrov finančnih obveznosti, ki jih je zadnja leta lahko odplačevala samo z najemanjem novih posojil (obveznosti iz naslova izdanih menic so resda izkazovali med poslovnimi obveznostmi, a s točnim opisom za kakšne dolgove gre),

- da je družba vsa zadnja leta (denimo od leta 2009) poslovala praktično okoli ničle in da je lastniku krovne družbe ostajala samo izguba, kljub temu pa si je lastnik izplačeval dividende,

- da so v bilancah izkazovali že 700 milijonov evrov neopredmetenih sredstev, torej sredstev, ki jih dejansko ni oz. so upravičena samo v družbi, ki ustvarja visoke donose, večje kot je knjižna vrednost premoženja, kar pa za Agrokor vsekakor ni veljalo.

 

To so samo tri očitne postavke, ki bi zahtevale presojo upravičenosti s strani revizorjev ter nadzornikov in tudi bankirji bi ob običajni oceni tveganja kreditiranje ustavili. Mimo teh dejstev so mirno šle tudi bonitetne agencije in še vse do aprila letos objavljale dokaj visoko bonitetno oceno izdanih obveznic Agrokorja. Ali je bilo takšno ugodno ocenjevanje bilančnih izkazov samo posledica splošnega pozitivnega odnosa do te družbe in njihovih promocijskih aktivnosti, ali pa tudi kakšnih drugačnih "sponzorstev", seveda ne bomo nikoli vedeli.

 

 

Raje več kot manj

 

Z začetkom sesuvanja družbe so revizorji šli v drugo skrajnost in vsako postavko dodatno temeljito preverili ter ocenjevali njeno upravičenost. Ob takšnem natančnem, strogem in naknadnem pregledu je vsaka terjatev in naložba posebej preverjena in ocenjena njena iztržljivost, enako velja za vrednotenje zalog, prav tako pa se zberejo vse dejanske in potencialne obveznosti, ki se sicer vedno knjižijo z nekaj zamika. Vsi današnji akterji se pač želijo zavarovati pred morebitnimi naknadnimi preverjanji in raje prikažejo manj kot več. Podoben natančen pregled bi poslabšal bilančno sliko večine podjetij, a dokler podjetje normalno posluje (princip "going concern"), takšno preverjanje ni potrebno.

 

Od skupaj ugotovljenih dveh milijard evrov izgube bi verjetno več kot milijardo lahko pripisali bolj strogim ocenam o vrednosti premoženja in obveznosti, razlika pa izhaja iz verjetno zavestno neizkazanih obvez ali prikazovanja previsokih vrednosti premoženja. Natančne ločnice teh dveh vrst razlike seveda ni, a iz dokaj natančnega poročila revizorjev bi lahko približno tako ocenjevali. Redna revizija bi tako v bilancah najbrž še vedno izkazovala najmanj eno milijardo večjo vrednost neto premoženja.

 

Ta delitev je pomembna tudi za razlikovanje razlogov za izgubo po drugem, zgoraj navedenem vprašanju. S previsoko izkazanimi bilančnimi postavkami premoženja namreč lahko "popravljamo" dosežene rezultate družbe. Ti so bili v zadnjih letih dejansko verjetno za preko milijardo evrov slabši, kot pa jih je Agrokor prikazoval. Višji so bili neknjiženi stroški, neoblikovani popravki terjatev in naložb, prav tako so preveč stroškov prelagali tudi na zaloge in s tem razbremenili tekoči rezultat. Vse te razlike je torej potrebno pogledati skozi dosežene rezultate koncerna Agrokor zadnjih let. Drugi del razlik pa je odtujevanja premoženja v različnih oblikah in tega naj bi bilo menda nekaj sto milijonov. To bo seveda glavni predmet preiskovanja uradnih organov, za družbo bo bolj ključno, kakšni so bili dejanski rezultati poslovanja.  

 

Če pogledamo realno poslovanje družbe, so že v letu 2015 rezultate izboljšali z vključitvijo 140 milijonov "presežka poštene vrednosti sredstev" (tako so zapisali v letnem poročilu). Brez teh "presežkov" družba kapitala praktično sploh ni imela, torej dolgovi so bili skoraj enaki celotni knjižni vrednosti premoženja že brez poglobljenega pregleda. Po strogem ocenjevanju zadnje revizije pa vemo, da so ugotovili celo 2 milijardi primanjkljaja. To se seveda nanaša na vsa pretekla leta, zato je zanimivo pogledati, kakšno je bilo dejansko poslovanje Agrokorja v tem času, torej če od prikazanih rezultatov odštejemo te popravke (brez odtujevanja premoženja).

 

 

Nenavadno visoki stroški financiranja

 

Po tem preračunu je v obdobju zadnjih osem let (2009-2016) koncern Agrokor (brez Mercatorja zadnji dve leti) vseeno še vedno ustvaril kar 2 milijardi pozitivnega denarnega toka ter 5,6 milijarde dodane vrednosti. To vsekakor kaže precejšnje potenciale družbe. Tisto, kar je družbo najbolj obremenjevalo, so neobičajno visoki stroški financiranja. Zanje so v tem času namenili dejansko ves ne tako majhen zaslužek. Od današnjih 5 milijard evrov finančnega dolga, ga pravzaprav 40 % (2 milijardi) izvira iz obračunanih obresti zadnjih 8 let. Ob normalni finančni strukturi in obrestnih merah bi bilo poslovanje celo pozitivno.

 

Čeprav se danes vsi trudijo prikazati kar najbolj črno sliko, navedeni podatki kažejo, da je bilo osnovno poslovanje koncerna Agrokor vseeno še pozitivno, da so torej ustvarili več, kot pa imeli neposrednih stroškov. Potopilo pa ga je skoraj v celoti dolžniško financiranje (kapitala skoraj ni bilo) in to po izjemno visokih obrestnih merah, ki jih prenesejo le najboljše firme. Dodatno pa so situacijo poslabšali še z odtujevanjem premoženja in iz potencialno dobre družbe napravili skoraj nerešljivo zgodbo.

 

 

Je rešitev Agrokorja samo hipotetična?

 

Če bi bile banke od skupnih 5,5 milijard evrov finančnega dolga pripravljene konvertirati vsaj tri ali štiri milijarde v kapital, za ostali dolg pa obračunavati običajne obrestne mere, bi družba lahko kar normalno funkcionirala. To bi bilo tudi daleč najboljši garant za boljše poplačilo bank upnic. A to je verjetno samo hipotetična varianta, ker je v ozadju preveč akterjev, različnih zavarovanj in interesov, ki bi omogočila takšno hitro in učinkovito sanacijo razmer.

 

Zanimivo, da so v Sloveniji banke na podoben način reševale Tuš. Kljub temu, da bančni dolgovi močno presegajo premoženje družbe, družba vseeno redno posluje, poravnava tekoče obveznosti do dobaviteljev, banke pa iščejo rešitve za svoje presežne terjatve (bodisi konverzija bodisi odpis skoraj dveh tretjin vseh terjatev).

 

Na koncu naj vseeno še enkrat poudarim, da sem v tekstu predvsem poskušal izluščiti podatke o dejanskem poslovanju Agrokorja, ker so ti ključni za nadaljevanje poslovanja te družbe (v kakršnikoli obliki že).  Dodatno sem želel opozoriti tudi na pristop revizorjev, ki bi morali čim bolj neodvisno in nepristransko oceniti bilančne podatke, a so prepogosto pod vplivom splošno prisotnih ocen o neki družbi. Nisem pa pisal o spornih in nesprejemljivih praksah poslovodstva družb, ker so le-te predmet vsakodnevnih zapisov bolje informiranih piscev.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
4
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.313
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.617
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.532
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.109
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.098
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.304
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.071
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 543