Komentar

Zločin brez kazni, 1. del: Mehmedalija Alić, dobri človek v jami hudega imena

Nacistične plinske celice, polja smrti Rdečih Kmerov ali pokol v Srebrenici niso nič hujše ali manjše zlo od Hude jame, kamor so leta 1945 v stranski Barbarin rov zazidali žive in mrtve. Kajti zločin je v svoji sadistični patologiji vedno zločin in njegovo relativiziranje lahko izpade kot apologija ubijanja. Ker so zločinci svoje zločine vedno poskušali prikriti pred naslednjimi generacijami, da bi tako ohranili svoje obraze, se je soočenje z okostnjaki pogosto zavleklo desetletja v prihodnost. V primeru Hude jame je zarota molka trajala več kot šestdeset let. Toda v nekem momentu je popustila, kajti resnica pride vedno na dan; je kot blato z dna temnega jezera, ki ga nepomirjeni duhovi preteklosti dvigujejo na površje. Resnica ima še posebej dolgo pot do površja v okoljih, kjer je družba preveč prestrašena, včasih celo paralizirana pred soočenjem z resnico, zato bo zločinska preteklost s svojo patologijo svoje tragične posledice prenešala še na naslednje generacije. Temu psihoterapevti rečejo transgeneracijski prenos travme. Na Slovenskem je to precej simptomatično, kajti živimo in spimo, jemo hrano in pijemo vodo iz zemlje, prepojene s krikom generacij, ki so umrle v nepredstavljivih mukah. Zaradi političnih intrig še vedno nismo pokopali vseh, ki so v 20. stoletju umrli zaradi revolucionarnega nasilja. Nespoštovanje temeljnih civilizacijskih norm bo tudi v prihodnje generiralo jezo, strahove in predvsem sovraštvo. In kot rečeno, resnica bo edina presekala krogotok negativne energije. Zaradi nje bo treba vedno znova govoriti, pisati in snemati filme o človeški nerazsodnosti. 

30.10.2017 23:10
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Huda jama   Barbara rov   Mehmedalija Alić   rudnik   povojni pomori   Tito   zločinci  

Foto: Matthias Pilz

Slovenski Dorian Gray ni bil skrit na podstrešju, temveč v podobi okostnjakov in lobanj zakopan globoko v podzemlju naše podzavesti. V jami hudega imena. Med travmami, ki jih generira prekletstvo zločina brez zločincev.

Letošnji praznik vseh svetih, festum omnium sanctorum, me je navdal z nekakšnim občutkom dolžnosti, da spet nekaj napišem o impresivni knjigi Nihče in po njej navdahnjenemu filmu Rudar. Skupni imenovalec obeh je gospod Mehmedalija Alić, ki je avtor knjige o svojem življenju, njegov lik "rudarja" pa je upodobljen v filmu Hanne Slak, s katerim bo Slovenija kandidirala za tujejezičnega oskarja. Ko pomislim na ta cinični paradoks - da namreč država, ki ni zmožna civilizirano pokopati svojih mrtvih, lahko dobi prestižno nagrado za film, ki razgalja ravno to hipokrizijo, prikrivanje in sprenevedanje -, bi se v zadregi najraje pogreznil v zemljo. Kajti za razliko od marsikoga, ki bi ga na tem mestu lahko javno imenoval, pa ga ne bom, ker bi uporabil težke besede, pa jih ne bom, ker sem gospod, mi nikoli ni bilo vseeno za to, v kakšni družbi in državi živim. Zame je odkritje Hude jame in še desetine drugih grobišč šokantno. Zame je to, da je država - mislim na socialistično Slovenijo in njeno pravno in moralno naslednico Republiko Slovenijo (!) - več kot šestdeset let prikrivala zločin v rovu, ki je ime dobil po svetnici Barbari, nepojemljivo grozljivo.

 

Zato bom že uvodoma zapisal, da me je sram, ker živim v takšni državi. Sram me je, ker politični eliti t.i. levega in t.i. desnega pola v skoraj treh desetletjih nista želeli najti kompromisa za vsaj moralno, če ne že deklarativno obsodbo vojnega in povojnega nasilja ter zunajsodnih pomorov tisočev ljudi. Pravosodje, kot vemo, v vsem tem času ni zmoglo narediti ničesar, kar je prav tako sramotno in predstavlja resen moralni hendikep, s katerimi se bodo morale soočati naslednje generacije pravnikov - predvsem z dilemo, kako je možno govoriti o zločinih brez storilcev.

 

In nenazadnje, se mi zdi sramotno, da je Republika Slovenija kot pravna in moralna naslednica socialistične Slovenije leta 1992 ustvarila "izbrisane", ki so šele po dobrih dveh desetletjih dosegli svojo pravico, pa še to ne na slovenskih sodiščih, pač pa v Strasbourgu. Mar ne dokazujejo ravno "izbrisani" svojevrstne kontinuitete latentne sle po uničevanju šibkejših, maloštevilčnejših, drugačnih ipd.? Kajti birokratsko "ubijanje" tisočev južnjakov v začetku devetdesetih je bila le bolj sofisticirana verzija "čiščenja", ki so ga po 9. maju 1945 izvedli psihopati s titovkami!

 

 

***

 

Mislim torej, da je prav, če o svojih zgodovinskih travmah in sramotnih poglavjih končno javno govorimo in razpravljamo. Več ko bo dokumentarnih serij, monografij in filmov, težje bo mlajšim generacijam prikrivati resnico in jih odvračati od tega, da ne bi začeli postavljati neprijetnih vprašanj. Film Rudar, ki opisuje izkopavanja v Hudi jami, bi bil še pred desetletjem nepredstavljiv. Toda danes je tukaj in o madežih iz preteklosti nenadoma ni več prepovedano govoriti.

 

Kateri so bili sploh razlogi za tako obsežno prikrivanje enega najbolj mračnih grobišč revolucionarnega nasilja? Danes, ko se mlajše generacije mentalno ne morejo več vživeti v "duh časa", ki je obvladoval to deželo prva leta po koncu II. svetovne vojne, lahko to sistematično prikrivanje teoretsko razložimo kvečjemu s tem, da je molk imanenten vsakemu zločinu. Saj so tudi nacisti precej uspešno prikrili sledove svojega početja v Auschwitzu; zaradi tega je kar nekaj zgodovinarjev - najbolj znan je zagotovo David Irwing - precej prepričljivo trdilo, da holokavsta pravzaprav ni bilo in da so v krematorijih zgolj zažigali trupla taboriščnikov, ki so umrli zaradi tifusa in drugih bolezni.

 

Človeku postane slabo ob takšnih revizionističnih interpretacijah uničevalne politike Tretjega reicha. Če ne bi Nemci tako prizadevno brskali po drobovju svoje zamazane, sramotne preteklosti iz obdobja nacionalnega socializma, bi se zanesljivo našla politična stranka, ki bi poskušala relativizirati tudi te zločine. Denacifikacija je (bila) predpogoj za normalno diskusijo o preteklosti. Od nje bi se Slovenci lahko naučili vsaj to, da je govoriti o preteklosti terapevtsko, da ni nujno vsa preteklost enako slaba oziroma moralno zavržna ter da je imel tudi komunizem oziroma socializem na Slovenskem različne razvojne stopnje. Nikakor pa ne vzdrži teza, da obdobje neposredno po koncu II. svetovne vojne ni bilo neproblematično. Seveda je bilo! Iz današnje perspektive je bilo popolnoma totalitarno in zločinsko.

 

Relativizacija povojnega revolucionarnega nasilja je nesprejemljiva, še posebej če za njo stojijo politiki oziroma visoki državni funkcionarji. Zaradi tega še vedno mislim, da mora ostati izjava nekdanjega predsednika Danila Türka v zvezi s Hudo jamo zaradi svoje vsebinske zgrešenosti in nepietetnosti večno vklesana v spomenik slovenske sramote:

 

Novinar: "Obtožbe so zelo hude. Tudi to, da se politični vrh sploh ne odziva na razkritje takšnih zločinov."

Predsednik: "Danes sem tu zaradi prvorazredne teme in o drugorazrednih temah ne bom govoril."

Novinar: "Se pravi, so povojni poboji drugorazredna tema?"

Predsednik: "Politične manipulacije okrog tega so."

 

Ob tem ni odveč dodati, da je bil Mehmedalija Alić, ki je vodil izkopavanja v Hudi jami, v času Türkovega predsednikovanja kar dvakrat neuspešno predlagan za državno odlikovanje. Šele Türkov naslednik Borut Pahor je popravil to nečastno obnašanje predsedniške institucije.

 

 

***

 

Sramota, ki bi jo moral občutiti svoboden in s humanizmom prežet državljan, ko gre za sistematične zločine, med katerimi Huda jama zavzema posebno srhljivo mesto, ne bi smela vplivati na odnos do drugih dogodkov v 20. stoletju. Toda dejstvo je, da so povojni poboji zaradi svoje psihopatologije zasenčili vse druge, tudi pozitivne plati socialne revolucije in oboroženega odpora proti okupatorjem (1941-1945). Prekletstvo zločina, ki je za seboj pustil na tisoče žrtev, storilcev pa zgodovina še vedno ni uspela prepoznati, je tudi v tem, da z njim že vse od konca enopartijskega sistema aprila 1990 manipulirata tako levica kot desnica. Trdi, komunistični del levice potihem še danes odobrava pobijanje opozicije, medtem ko bi njihovi siamski dvojčki na ortodoksni desnici povojne poboje izkoristili za beatifikacijo domobranskih kvizlingov.

 

Prav ta dva skrajna pola, sama v sebi izjemno destruktivna, že četrt stoletja dobesedno paralizirata kakršno koli vsebinsko razpravo o rekonciliaciji in spravi. V tem pogledu, to sem zapisal že večkrat, vlogo predsednika Pahorja razumem kot iskreno povezovalno in dobronamerno. Bržkone se tudi v tem skriva del odgovora na vprašanje, zakaj se vanj iz obeh strani tako agresivno zaganjajo stare partijske korifeje, paranoične zaradi bližajočega se biološkega konca in eshatološke izpraznjenosti. Si predstavljate, kako se počuti osemdesetletnik ali devetdesetletnik, ki je vse življenje tajil temno stran svoje "zmagovite revolucionarne mladosti" in na jesen življenja zgrožen spoznal, da je politični in ekonomski model socializma povsod po svetu neslavno pripadel? Da je bilo vse zgrešeno, celo zlagano in zgrajeno na zločinu!? Kriza smisla je še najbolj blaga, takorekoč sartrovska razlaga njegovih muk.

 

Moj tokratni prispevek, to ste verjetno že opazili, bo nekoliko daljši in tudi bolj esejistično navdahnjen (zaradi tega bo objavljen v dveh delih). Kajti če je kdaj priložnost za umirjen in poglobljen razmislek o pokojnikih, potem je to prav prvi november, praznik vseh svetih. Spomin na okoli 1.500 trupel, ki so končala v Hudi jami, njihov izkop oziroma prekop pa je slovenska država v zadnjih desetih letih nekajkrat očitno ovirala, ne more biti zreduciran samo na vprašanje logistike, stroškov in postavitve obeležja na prostoru, kjer bodo posmrtne ostanke teh ljudi ponovno pokopali. Tehnologija iztrebljanja političnih nasprotnikov, kakršno predstavlja Huda jama, presega okvire enkratnega obrednega pokopa in slovesnosti. Zasluži si ustrezno omembo v šolskih učbenikih, znanstvenih delih in - nenazadnje - tudi ureditev v obliki spominskega parka.

 

Da bi si lažje predstavljali razsežnosti psihopatske likvidacije 1.500 ljudi, ki so jih prignali v rudnik in tam likvidirali ali pa celo še žive zmetali v rudniške jaške (potem so celoten rov zazidali z enajstimi pregradami), je Alićeva knjiga Nihče fenomenalno napisana. Faktografsko, skopo, vendar z naravnost ganljivimi poudarki na določenih detajlih. Njegova življenjska zgodba, ki na nek način povzema vzpone in padce slovenske družbe v 20. stoletju, se ne bi mogla bolj simbolično zaplesti - ali pa razplesti, kakor se vzame -, kot se je v trenutku, ko ga je rudniška uprava določila za vodjo izkopavanj v Hudi jami.

 

Mehmedalija, ki je v Slovenijo prišel kot štirinajstletni kandidar za rudarja v odbobju gospodarskega razcveta in izkoriščanja cenejše delovne sile iz južnih republikih tedanje skupne države, je po osamosvojitvi po spletu nesrečnih okoliščin postal - izbrisan. Medtem ko se je boril z birokracijo te države, ki je bila večkrat povsem nečloveška, del njegove družine ni preživel pokola v Srebrenici. Ko si je Mehmedalija Alić utiral pot do okostnjakov, zazidanih za enajstimi stenami, je iskal svojega pogrešanega brata. Ko je izkopaval materialne dokaze zločinov pravne in moralne predhodnice slovenske države, je podoživljal vojno v Bosni in usodo svojih sorodnikov, ki so v njej izgubili svoja življenja.

 

Usoda je res nedojemljiva: ko je šlo za izkopavanja v Hudi jami, je moralno bankrotirani slovenski naciji ogledalo nastavil nekdo, ki se je petdeset let po krvavem povojnem obračunu z opozicijo intimno soočal z izgubo svojih najožjih sorodnikov, pobitih v psihozi vojnih zločinov podobnega ideološkega iracionalizma. Ravno v tem kontekstu, kjer ima Mehmedalija Alić najvišjo možno kredibilnost, se je pokazala rentgenska slika naše kolektivne zavesti; toda slovenski Dorian Gray ni (bil) skrit na podstrešju, temveč v podobi okostnjakov in lobanj zakopan globoko v podzemlju naše podzavesti. V jami hudega imena. Med travmami, ki jih generira prekletstvo zločina brez zločincev.

 

(konec 1. dela)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,272
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,310
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,603
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,656
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,679
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,571
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,142
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,246
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 665
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,414