S fenomenom korupcije in finančne kriminalitete se ukvarjam že vse svoje profesionalno življenje. Sprva kot raziskovalec, ki je doktoriral na temo korupcije v javni upravi, in kasneje kot prodekan Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, sodelavec Sveta Evrope, OECD, Transparency International itn. ter član Komisije za preprečevanje korupcije. Predaval in raziskoval sem na univerzah v tujini (Pravna fakulteta v Gentu v Belgiji, Raziskovalni inštitut na Norveškem in Würzburgu v Nemčiji). Kot nekdo, ki je svojo kariero posvetil razkrivanju korupcije sodobne organizirane in finančne kriminalitete na vseh ravneh, pa sem glede na bogate izkušnje v tujini kmalu spoznal, da zgolj raziskovalno, publicistično in družbeno aktivno delo ni dovolj. Vsi vemo, da so tovrstne pojave ničkolikokrat razkrivali tudi mediji, ki sem jim pomagal s komentarji in predavanji na temo preiskovalnega novinarstva, a se žal ni nič spremenilo. Razlog tiči v dejstvu, da v Sloveniji ni problem korupcija na najnižji ravni, temveč t. i. sistemska korupcija, vezana na ugrabitev pravne države in prevzem institucij preko kadrovanja po zvezah in poznanstvih.

Želja po spremembah me je gnala naprej. Videl sem, da so spremembe možne le v politiki, zato smo ustanovili interesno skupino, ki je prerasla v stranko SMC in zmagala na volitvah. Toda takoj po volitvah se je izkazalo, da se je stranka odmaknila od idealov pravne države, za katere naj bi se zavzemala, in, žal, ob vsebinski praznosti daje vtis, da samo še sledi navodilom iz ozadja. Sam še vedno vztrajam pri idealih, ki smo jih obljubili na volitvah, zato sem sprva izstopil iz stranke, nato še iz poslanske skupine, ter se podal na samostojno pot, najprej kot nepovezani poslanec, sedaj pa kot pobudnik stranke Dobra Država.

Toda zakaj še ena stranka, boste rekli. Naš sistem je parlamentarna demokracija, zato je edini način, da spremenimo sistem od znotraj, ustanovitev stranke. Svoje ideale sem s somišljeniki združil v koncept Dobre države, katere cilj je upravljanje države v javnem interesu in ne v interesu elit ter kot odgovor na ugrabljeno državo. To lahko dosežemo zgolj tako, da očistimo sistem in odpravimo korupcijo z izdelanim načrtom nadzora, odgovornosti in sledenja finančnim tokovom. Slovenija je namreč država z izjemnim potencialom, s posamezniki, ki na številnih področjih dokazujejo, da zmoremo loviti korak z najboljšimi. To dokazuje tudi aktualno stanje gospodarske rasti, ki je plod klenosti našega gospodarstva in ne aktualnih politik, kot bi rada dokazala sedanja oblast.

Še več, način vladanja je reaktiven in ne strateški, zato nenehno zamujamo številne priložnosti, saj je ravno v času gospodarske rasti potrebno postaviti temelje za prihodnost. Javni denar pa žal vsakodnevno nenamensko polzi in odteka skozi številne korupcijske pore sistema, namesto da bi se usmerjal v dvigovanje kakovosti življenja vseh državljanov, torej v infrastrukturo, zdravstvo, pokojnine, stanovanja, delovna mesta itn.

Dosedanje vztrajanje politike, da bo probleme rešila samo z represivni ukrepi organov kazenskega pregona, je sprenevedanje, saj ravno takšen sistem omogoča ohranjanje elit na oblasti z ustrahovanjem množic, medtem ko nosilci korupcije ne odgovarjajo niti odškodninsko niti položajsko. Še več, tisti, ki so probleme in izgubo ustvarili, se pojavljajo na dobro plačanih mestih kot rešitelji (primeri SDH, DUTB, nadzorniki v bankah in drugih institucijah).  Povečevanje represivnih ukrepov in institucij vodi v oženje človekovih pravic in policijsko državo kot antipod pravni državi.

Rešitve je potrebno iskati v proaktivni vlogi nadzornih finančnih institucij in sledenju tokovom denarja ter v transparentnem odkrivanju in pridobivanju premoženja. Ključna je volja za spremembe na tem področju. Do sedaj je ni resno pokazal še nihče. Številni politiki predvsem govorijo in slepijo ljudi, dejstvo pa je, da so lobistična omrežja, ki držijo Slovenijo v krempljih, najmočnejša v zadnjih petindvajsetih letih.

Skrajni čas je torej, da nekaj spremenimo. Da z aktivnim državljanstvom pokažemo, da skupaj zmoremo doseči dobro državo. Moj namen je s svojim zgledom pritegniti številne dobromisleče ljudi in strokovnjake, ki so zaradi nenehnega nižanja standardov politične kulture opustili misel, da bi v tovrstnem početju sodelovali.

Spremeniti moramo tudi razmišljanje, da volimo proti nečemu ali nekomu. Nasprotno, volitve imamo zato, da volimo za nekoga, v katerega verjamemo, in da dokončno opravimo tranzicijo, ki smo jo začeli ob osamosvajanju Slovenije. Vse bolj zaskrbljujoča volilna abstinenca je namreč dokaz, da ljudje v politiki ne najdejo odgovorov na lastna vprašanja.

Dobra Država je zasnovana z upanjem, da jih bodo vendarle našli in povrnili zaupanje v lastno prihodnost.