Komentar

Nenavadna demokracija

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo"

27.10.2017 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenska ljudska stranka   Anton Korošec   Izidor Cankar   OF   komunisti   stranke   Slovenija   Borut Pahor   Janez Drnovšek

Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja in seveda narodov. Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

Novejša zgodovina slovenske demokracije, recimo po letu 1941, je nenavadna. Tik pred začetkom vojne je umrl zgodovinski voditelj Slovenske ljudske stranke in eden najpomembnejših jugoslovanskih funkcionarjev Anton Korošec, med bombardiranjem Beograda pa je umrl še njegov naslednik Fran Kulovec. Del SLS (Krek) se je potem preselil v londonsko vlado, drugi del (Natlačen) je ostal v Ljubljani, kjer so ga oktobra 1942 s poti spravili komunistični aktivisti. V ospredje slovenske politike je prodirala Osvobodilna fronta, ki so jo ustanovile in vodile zunajparlamentarne stranke oz. skupine: (Kidričevi oz. Kardeljevi) komunisti, (Fajfarjevi in Kocbekovi) krščanski socialisti, (Rusovi) domoljubni in proti-klerikalni Sokoli in (Vidmarjevi) kulturniki.

 

Voditelji OF so bili za Sovjete, voditelji SLS pa so bili razdeljeni med angleške in nemške privržence. Najbolj bistri predstavnik SLS Izidor Cankar si je predstavljal, da bi bilo mogoče v Sloveniji sestaviti (angleško-rusko) koalicijo po zavezniškem vzoru: domobranci naj bi se združili s partizani, vendar ta Cankarjeva predstava zaradi fundamentalizmov na obeh straneh ni bila uresničljiva. Navsezadnje je ruso-filska stran odstranila tudi anglo-filsko stran. Anglofili, kot je bil Cankar, bi nemara lahko preuredili Slovensko ljudsko stranko in ji zagotovili pomemben položaj v povojnem političnem življenju. Vendar to ni bilo mogoče.

 

Ker so zaničevali parlamentarno demokracijo in ker so si želeli revolucionarno oblast po sovjetskem zgledu, so komunisti z Dolomitsko izjavo vse druge privržence OF preprosto izključili iz politike. Demokratov (ali recimo naslednikov SLS) pa še preprosteje sploh niso pustili zraven. Iz vsega tega se je razvila komunistična diktatura, ki jo je Kardelj imenoval nestrankarski ali nadstrankarski sistem. Ta sistem je trajal do volitev leta 1990, na katerih so poleg preoblečenih starih in svobodoljubnejših mladih komunistov sodelovale nove stranke: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza (ki se je leta 1992 preimenovala v SLS), Slovenska demokratična zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Liberalna stranka (ki jo je vodil Vitomir Gros), ki so se združile v koalicijo Demos.

 

Demos je priskrbel Sloveniji podobo normalnega političnega življenja, kot je bilo značilno za druge evropske države. Volitve leta 1990 so potrdile slovensko normalnost, ki jo je "kvaril" le relativno visok delež starih strank, ki so izhajale iz tradicije Dolomitske izjave in komunistične diktature po sovjetskem zgledu. Ta tradicija se je rešila pred razkrojem s tem, da je njen model - Sovjetska zveza - propadel šele leta konec 1991, ko se je (ta tradicija) že utrdila. K utrjevanju je prispeval tudi Demos, ki je v njej videl zaveznika v boju zoper Beograd in JLA, skratka zaveznika osamosvojitve. Vendar je Slovenija po letu 1990 dajala vtis normalne demokratične družbe/države. Normalizacija se je - tudi po zaslugi Janeza Drnovška - nadaljevala s pojavom Liberalnih demokratov oz. Liberalne demokracije  Slovenije. V Evropi se dobro ve, kaj so liberalne stranke. Normalnost je trajala vse do prihoda Demokratične stranke upokojencev, ki ji v Evropi ni para, v parlament in v vlado (1996).

 

Vendar DeSUS ni edina nenavadna, za evropske razmere izjemna, če ne čudaška stranka. Za stranke, kot je DeSUS, uporabljajo v literaturi oznako "stranka, ki ji gre za eno samo stvar" (one issue party), medtem ko za druge stranke pravimo, da so "ljudske stranke" (Volkspartei). Med "enostvarne" stranke navsezadnje sodijo tudi Zeleni, ki pa se vendar razlikujejo od DeSUS-a. Zeleni se potegujejo za splošno veljavno, za vse državljane usodno Stvar. Zanimivo je, da v Sloveniji - drugače kot drugje v Evropi - ni posebnega interesa za to splošno in usodno Stvar.

 

Ko govorim o nenavadnosti, mislim predvsem na stranke, kot so (bile) Stranka mladih, Zares, Državljanska lista Gregorja Viranta, Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranka modernega centra. Za te stranke je značilno, da se vse pojavljajo v imenu ene in iste sugestije: da so potrebni "novi obrazi", "neobremenjene" - čeprav neznane in neizkušene - osebnosti; da je treba misliti na prihodnost, ne na preteklost itn. Utegne se zgoditi, da se bo na prihodnjih volitvah - če postane Borut Pahor predsednik republike - pojavila navedenim podobna stranka Marjana Šarca.

 

Ko smo ugotovili vse te nenavadnosti, se postavlja vprašanje, ali je nenavadnost omejena na Slovenijo, ali se pojavlja še v drugih evropskih državah ali vsaj v nekdanjih socialističnih državah? O naveličanosti s klasičnimi strankami in o njihovi izčrpanosti je govor tudi drugod, ne le v Sloveniji. V Franciji je letos tradicionalne stranke (socialiste, republikance, nacionaliste, komuniste ... ) porazil Emmanuel Macron z novo stranko, ki se imenuje En Marche (Naprej); v Italiji sta se že v devetdesetih letih pojavili Bossijeva Severna liga in Berlusconijeva Forza Italia (Naprej, Italija), nov pojav pa je Grillovo Gibanje petih zvezdic; na Nizozemskem napreduje Wildersova proti-islamistična stranka Stranka za svobodo. Celo v tradicionalistični Nemčiji, kjer sta doslej vladali socialdemokratska (SPD) in demokrščanska stranka (CDU/CSU), vse bolj uspeva Alternativa za Nemčijo; ponekod (v Veliki Britaniji, v Španiji) pa se v ospredje prebijajo avtonomistične, regionalne in celo separatistične stranke, ki jih je težko označiti kot leve ali desne. V Rusiji vlada Združena Rusija, v Ukrajini Solidarnost - blok Petra Porošenka, na Poljskem Pravo in pravica, na Češkem stranka s preprostim imenom Da (Ano).

 

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo". Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja (in seveda narodov). Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov (spomnimo se beograjskega gesla En človek, en glas!) naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

V Sloveniji je politični položaj nenavaden na posebno nenavaden način: pri nas si novih imen strank in novih obrazov ne nadevajo desničarji, ampak - recimo jim - levičarji! Pobudniki in zagovorniki slovenske osamosvojitve se ne bi smeli bati, da si bo "levica" prihodnje leto izmislila novo zvijačo, s katero bi nadaljevala vladavino pridobiteljev, ampak se morajo preprosto priključiti evropskemu svobodoljubnemu gibanju, ki brani nacionalne in evropske tradicije. Vendar premislek o Sloveniji ne bo dovolj, Slovenija je tako rekoč poklicana, da predlaga spremembe v Evropski uniji. Če se bo ta širila - in širiti se bo morala z balkanskimi državami, morda celo s Katalonijo? - bo potrebovala drugačno ureditev in vodstvo, ki ne bo preskušeno le na strankarskih sestankih, ampak na neposrednih, splošnih in poštenih evropskih volitvah. Žal aktualna slovenska vlada tega klica ne sliši!

 

Leta 2004 so gospodarski in kulturni napredek, neoporečno pošteno in pravično družbo spodbujali slovenski "republikanci". Strankarsko povezovanje na "desnici" je spodbujal Zbor za republiko, ki je bil prebujeni Demos. Zanimivo se mi zdi, da si je večina uspešnih evropskih strank izbrala imena kot napredek, odličnost, solidarnost, pravo in pravica. Nazadnje je (na Češkem) slavila stranka pritrjevanja, ki ima preprosto ime Da! "Da" pomeni aktivnost, gotovost, poštenje, prizadevanje, trdnost, varnost, zanesljivost ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,085
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,414
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,576
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,771
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,531
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,444
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812