Komentar

Nenavadna demokracija

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo"

27.10.2017 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenska ljudska stranka   Anton Korošec   Izidor Cankar   OF   komunisti   stranke   Slovenija   Borut Pahor   Janez Drnovšek

Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja in seveda narodov. Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

Novejša zgodovina slovenske demokracije, recimo po letu 1941, je nenavadna. Tik pred začetkom vojne je umrl zgodovinski voditelj Slovenske ljudske stranke in eden najpomembnejših jugoslovanskih funkcionarjev Anton Korošec, med bombardiranjem Beograda pa je umrl še njegov naslednik Fran Kulovec. Del SLS (Krek) se je potem preselil v londonsko vlado, drugi del (Natlačen) je ostal v Ljubljani, kjer so ga oktobra 1942 s poti spravili komunistični aktivisti. V ospredje slovenske politike je prodirala Osvobodilna fronta, ki so jo ustanovile in vodile zunajparlamentarne stranke oz. skupine: (Kidričevi oz. Kardeljevi) komunisti, (Fajfarjevi in Kocbekovi) krščanski socialisti, (Rusovi) domoljubni in proti-klerikalni Sokoli in (Vidmarjevi) kulturniki.

 

Voditelji OF so bili za Sovjete, voditelji SLS pa so bili razdeljeni med angleške in nemške privržence. Najbolj bistri predstavnik SLS Izidor Cankar si je predstavljal, da bi bilo mogoče v Sloveniji sestaviti (angleško-rusko) koalicijo po zavezniškem vzoru: domobranci naj bi se združili s partizani, vendar ta Cankarjeva predstava zaradi fundamentalizmov na obeh straneh ni bila uresničljiva. Navsezadnje je ruso-filska stran odstranila tudi anglo-filsko stran. Anglofili, kot je bil Cankar, bi nemara lahko preuredili Slovensko ljudsko stranko in ji zagotovili pomemben položaj v povojnem političnem življenju. Vendar to ni bilo mogoče.

 

Ker so zaničevali parlamentarno demokracijo in ker so si želeli revolucionarno oblast po sovjetskem zgledu, so komunisti z Dolomitsko izjavo vse druge privržence OF preprosto izključili iz politike. Demokratov (ali recimo naslednikov SLS) pa še preprosteje sploh niso pustili zraven. Iz vsega tega se je razvila komunistična diktatura, ki jo je Kardelj imenoval nestrankarski ali nadstrankarski sistem. Ta sistem je trajal do volitev leta 1990, na katerih so poleg preoblečenih starih in svobodoljubnejših mladih komunistov sodelovale nove stranke: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza (ki se je leta 1992 preimenovala v SLS), Slovenska demokratična zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Liberalna stranka (ki jo je vodil Vitomir Gros), ki so se združile v koalicijo Demos.

 

Demos je priskrbel Sloveniji podobo normalnega političnega življenja, kot je bilo značilno za druge evropske države. Volitve leta 1990 so potrdile slovensko normalnost, ki jo je "kvaril" le relativno visok delež starih strank, ki so izhajale iz tradicije Dolomitske izjave in komunistične diktature po sovjetskem zgledu. Ta tradicija se je rešila pred razkrojem s tem, da je njen model - Sovjetska zveza - propadel šele leta konec 1991, ko se je (ta tradicija) že utrdila. K utrjevanju je prispeval tudi Demos, ki je v njej videl zaveznika v boju zoper Beograd in JLA, skratka zaveznika osamosvojitve. Vendar je Slovenija po letu 1990 dajala vtis normalne demokratične družbe/države. Normalizacija se je - tudi po zaslugi Janeza Drnovška - nadaljevala s pojavom Liberalnih demokratov oz. Liberalne demokracije  Slovenije. V Evropi se dobro ve, kaj so liberalne stranke. Normalnost je trajala vse do prihoda Demokratične stranke upokojencev, ki ji v Evropi ni para, v parlament in v vlado (1996).

 

Vendar DeSUS ni edina nenavadna, za evropske razmere izjemna, če ne čudaška stranka. Za stranke, kot je DeSUS, uporabljajo v literaturi oznako "stranka, ki ji gre za eno samo stvar" (one issue party), medtem ko za druge stranke pravimo, da so "ljudske stranke" (Volkspartei). Med "enostvarne" stranke navsezadnje sodijo tudi Zeleni, ki pa se vendar razlikujejo od DeSUS-a. Zeleni se potegujejo za splošno veljavno, za vse državljane usodno Stvar. Zanimivo je, da v Sloveniji - drugače kot drugje v Evropi - ni posebnega interesa za to splošno in usodno Stvar.

 

Ko govorim o nenavadnosti, mislim predvsem na stranke, kot so (bile) Stranka mladih, Zares, Državljanska lista Gregorja Viranta, Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranka modernega centra. Za te stranke je značilno, da se vse pojavljajo v imenu ene in iste sugestije: da so potrebni "novi obrazi", "neobremenjene" - čeprav neznane in neizkušene - osebnosti; da je treba misliti na prihodnost, ne na preteklost itn. Utegne se zgoditi, da se bo na prihodnjih volitvah - če postane Borut Pahor predsednik republike - pojavila navedenim podobna stranka Marjana Šarca.

 

Ko smo ugotovili vse te nenavadnosti, se postavlja vprašanje, ali je nenavadnost omejena na Slovenijo, ali se pojavlja še v drugih evropskih državah ali vsaj v nekdanjih socialističnih državah? O naveličanosti s klasičnimi strankami in o njihovi izčrpanosti je govor tudi drugod, ne le v Sloveniji. V Franciji je letos tradicionalne stranke (socialiste, republikance, nacionaliste, komuniste ... ) porazil Emmanuel Macron z novo stranko, ki se imenuje En Marche (Naprej); v Italiji sta se že v devetdesetih letih pojavili Bossijeva Severna liga in Berlusconijeva Forza Italia (Naprej, Italija), nov pojav pa je Grillovo Gibanje petih zvezdic; na Nizozemskem napreduje Wildersova proti-islamistična stranka Stranka za svobodo. Celo v tradicionalistični Nemčiji, kjer sta doslej vladali socialdemokratska (SPD) in demokrščanska stranka (CDU/CSU), vse bolj uspeva Alternativa za Nemčijo; ponekod (v Veliki Britaniji, v Španiji) pa se v ospredje prebijajo avtonomistične, regionalne in celo separatistične stranke, ki jih je težko označiti kot leve ali desne. V Rusiji vlada Združena Rusija, v Ukrajini Solidarnost - blok Petra Porošenka, na Poljskem Pravo in pravica, na Češkem stranka s preprostim imenom Da (Ano).

 

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo". Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja (in seveda narodov). Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov (spomnimo se beograjskega gesla En človek, en glas!) naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

V Sloveniji je politični položaj nenavaden na posebno nenavaden način: pri nas si novih imen strank in novih obrazov ne nadevajo desničarji, ampak - recimo jim - levičarji! Pobudniki in zagovorniki slovenske osamosvojitve se ne bi smeli bati, da si bo "levica" prihodnje leto izmislila novo zvijačo, s katero bi nadaljevala vladavino pridobiteljev, ampak se morajo preprosto priključiti evropskemu svobodoljubnemu gibanju, ki brani nacionalne in evropske tradicije. Vendar premislek o Sloveniji ne bo dovolj, Slovenija je tako rekoč poklicana, da predlaga spremembe v Evropski uniji. Če se bo ta širila - in širiti se bo morala z balkanskimi državami, morda celo s Katalonijo? - bo potrebovala drugačno ureditev in vodstvo, ki ne bo preskušeno le na strankarskih sestankih, ampak na neposrednih, splošnih in poštenih evropskih volitvah. Žal aktualna slovenska vlada tega klica ne sliši!

 

Leta 2004 so gospodarski in kulturni napredek, neoporečno pošteno in pravično družbo spodbujali slovenski "republikanci". Strankarsko povezovanje na "desnici" je spodbujal Zbor za republiko, ki je bil prebujeni Demos. Zanimivo se mi zdi, da si je večina uspešnih evropskih strank izbrala imena kot napredek, odličnost, solidarnost, pravo in pravica. Nazadnje je (na Češkem) slavila stranka pritrjevanja, ki ima preprosto ime Da! "Da" pomeni aktivnost, gotovost, poštenje, prizadevanje, trdnost, varnost, zanesljivost ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
18
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.704
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.685
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.764
04/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.308
05/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.164
06/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.748
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.888
08/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 986
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.111
10/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.249