Komentar

Nenavadna demokracija

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo"

27.10.2017 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenska ljudska stranka   Anton Korošec   Izidor Cankar   OF   komunisti   stranke   Slovenija   Borut Pahor   Janez Drnovšek

Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja in seveda narodov. Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

Novejša zgodovina slovenske demokracije, recimo po letu 1941, je nenavadna. Tik pred začetkom vojne je umrl zgodovinski voditelj Slovenske ljudske stranke in eden najpomembnejših jugoslovanskih funkcionarjev Anton Korošec, med bombardiranjem Beograda pa je umrl še njegov naslednik Fran Kulovec. Del SLS (Krek) se je potem preselil v londonsko vlado, drugi del (Natlačen) je ostal v Ljubljani, kjer so ga oktobra 1942 s poti spravili komunistični aktivisti. V ospredje slovenske politike je prodirala Osvobodilna fronta, ki so jo ustanovile in vodile zunajparlamentarne stranke oz. skupine: (Kidričevi oz. Kardeljevi) komunisti, (Fajfarjevi in Kocbekovi) krščanski socialisti, (Rusovi) domoljubni in proti-klerikalni Sokoli in (Vidmarjevi) kulturniki.

 

Voditelji OF so bili za Sovjete, voditelji SLS pa so bili razdeljeni med angleške in nemške privržence. Najbolj bistri predstavnik SLS Izidor Cankar si je predstavljal, da bi bilo mogoče v Sloveniji sestaviti (angleško-rusko) koalicijo po zavezniškem vzoru: domobranci naj bi se združili s partizani, vendar ta Cankarjeva predstava zaradi fundamentalizmov na obeh straneh ni bila uresničljiva. Navsezadnje je ruso-filska stran odstranila tudi anglo-filsko stran. Anglofili, kot je bil Cankar, bi nemara lahko preuredili Slovensko ljudsko stranko in ji zagotovili pomemben položaj v povojnem političnem življenju. Vendar to ni bilo mogoče.

 

Ker so zaničevali parlamentarno demokracijo in ker so si želeli revolucionarno oblast po sovjetskem zgledu, so komunisti z Dolomitsko izjavo vse druge privržence OF preprosto izključili iz politike. Demokratov (ali recimo naslednikov SLS) pa še preprosteje sploh niso pustili zraven. Iz vsega tega se je razvila komunistična diktatura, ki jo je Kardelj imenoval nestrankarski ali nadstrankarski sistem. Ta sistem je trajal do volitev leta 1990, na katerih so poleg preoblečenih starih in svobodoljubnejših mladih komunistov sodelovale nove stranke: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza (ki se je leta 1992 preimenovala v SLS), Slovenska demokratična zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Liberalna stranka (ki jo je vodil Vitomir Gros), ki so se združile v koalicijo Demos.

 

Demos je priskrbel Sloveniji podobo normalnega političnega življenja, kot je bilo značilno za druge evropske države. Volitve leta 1990 so potrdile slovensko normalnost, ki jo je "kvaril" le relativno visok delež starih strank, ki so izhajale iz tradicije Dolomitske izjave in komunistične diktature po sovjetskem zgledu. Ta tradicija se je rešila pred razkrojem s tem, da je njen model - Sovjetska zveza - propadel šele leta konec 1991, ko se je (ta tradicija) že utrdila. K utrjevanju je prispeval tudi Demos, ki je v njej videl zaveznika v boju zoper Beograd in JLA, skratka zaveznika osamosvojitve. Vendar je Slovenija po letu 1990 dajala vtis normalne demokratične družbe/države. Normalizacija se je - tudi po zaslugi Janeza Drnovška - nadaljevala s pojavom Liberalnih demokratov oz. Liberalne demokracije  Slovenije. V Evropi se dobro ve, kaj so liberalne stranke. Normalnost je trajala vse do prihoda Demokratične stranke upokojencev, ki ji v Evropi ni para, v parlament in v vlado (1996).

 

Vendar DeSUS ni edina nenavadna, za evropske razmere izjemna, če ne čudaška stranka. Za stranke, kot je DeSUS, uporabljajo v literaturi oznako "stranka, ki ji gre za eno samo stvar" (one issue party), medtem ko za druge stranke pravimo, da so "ljudske stranke" (Volkspartei). Med "enostvarne" stranke navsezadnje sodijo tudi Zeleni, ki pa se vendar razlikujejo od DeSUS-a. Zeleni se potegujejo za splošno veljavno, za vse državljane usodno Stvar. Zanimivo je, da v Sloveniji - drugače kot drugje v Evropi - ni posebnega interesa za to splošno in usodno Stvar.

 

Ko govorim o nenavadnosti, mislim predvsem na stranke, kot so (bile) Stranka mladih, Zares, Državljanska lista Gregorja Viranta, Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranka modernega centra. Za te stranke je značilno, da se vse pojavljajo v imenu ene in iste sugestije: da so potrebni "novi obrazi", "neobremenjene" - čeprav neznane in neizkušene - osebnosti; da je treba misliti na prihodnost, ne na preteklost itn. Utegne se zgoditi, da se bo na prihodnjih volitvah - če postane Borut Pahor predsednik republike - pojavila navedenim podobna stranka Marjana Šarca.

 

Ko smo ugotovili vse te nenavadnosti, se postavlja vprašanje, ali je nenavadnost omejena na Slovenijo, ali se pojavlja še v drugih evropskih državah ali vsaj v nekdanjih socialističnih državah? O naveličanosti s klasičnimi strankami in o njihovi izčrpanosti je govor tudi drugod, ne le v Sloveniji. V Franciji je letos tradicionalne stranke (socialiste, republikance, nacionaliste, komuniste ... ) porazil Emmanuel Macron z novo stranko, ki se imenuje En Marche (Naprej); v Italiji sta se že v devetdesetih letih pojavili Bossijeva Severna liga in Berlusconijeva Forza Italia (Naprej, Italija), nov pojav pa je Grillovo Gibanje petih zvezdic; na Nizozemskem napreduje Wildersova proti-islamistična stranka Stranka za svobodo. Celo v tradicionalistični Nemčiji, kjer sta doslej vladali socialdemokratska (SPD) in demokrščanska stranka (CDU/CSU), vse bolj uspeva Alternativa za Nemčijo; ponekod (v Veliki Britaniji, v Španiji) pa se v ospredje prebijajo avtonomistične, regionalne in celo separatistične stranke, ki jih je težko označiti kot leve ali desne. V Rusiji vlada Združena Rusija, v Ukrajini Solidarnost - blok Petra Porošenka, na Poljskem Pravo in pravica, na Češkem stranka s preprostim imenom Da (Ano).

 

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo". Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja (in seveda narodov). Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov (spomnimo se beograjskega gesla En človek, en glas!) naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

V Sloveniji je politični položaj nenavaden na posebno nenavaden način: pri nas si novih imen strank in novih obrazov ne nadevajo desničarji, ampak - recimo jim - levičarji! Pobudniki in zagovorniki slovenske osamosvojitve se ne bi smeli bati, da si bo "levica" prihodnje leto izmislila novo zvijačo, s katero bi nadaljevala vladavino pridobiteljev, ampak se morajo preprosto priključiti evropskemu svobodoljubnemu gibanju, ki brani nacionalne in evropske tradicije. Vendar premislek o Sloveniji ne bo dovolj, Slovenija je tako rekoč poklicana, da predlaga spremembe v Evropski uniji. Če se bo ta širila - in širiti se bo morala z balkanskimi državami, morda celo s Katalonijo? - bo potrebovala drugačno ureditev in vodstvo, ki ne bo preskušeno le na strankarskih sestankih, ampak na neposrednih, splošnih in poštenih evropskih volitvah. Žal aktualna slovenska vlada tega klica ne sliši!

 

Leta 2004 so gospodarski in kulturni napredek, neoporečno pošteno in pravično družbo spodbujali slovenski "republikanci". Strankarsko povezovanje na "desnici" je spodbujal Zbor za republiko, ki je bil prebujeni Demos. Zanimivo se mi zdi, da si je večina uspešnih evropskih strank izbrala imena kot napredek, odličnost, solidarnost, pravo in pravica. Nazadnje je (na Češkem) slavila stranka pritrjevanja, ki ima preprosto ime Da! "Da" pomeni aktivnost, gotovost, poštenje, prizadevanje, trdnost, varnost, zanesljivost ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,551
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,931
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,800
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,292
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,336
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,063
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 846
08/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,342
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 794
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,426