Komentar

Nenavadna demokracija

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo"

27.10.2017 21:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenska ljudska stranka   Anton Korošec   Izidor Cankar   OF   komunisti   stranke   Slovenija   Borut Pahor   Janez Drnovšek

Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja in seveda narodov. Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

Novejša zgodovina slovenske demokracije, recimo po letu 1941, je nenavadna. Tik pred začetkom vojne je umrl zgodovinski voditelj Slovenske ljudske stranke in eden najpomembnejših jugoslovanskih funkcionarjev Anton Korošec, med bombardiranjem Beograda pa je umrl še njegov naslednik Fran Kulovec. Del SLS (Krek) se je potem preselil v londonsko vlado, drugi del (Natlačen) je ostal v Ljubljani, kjer so ga oktobra 1942 s poti spravili komunistični aktivisti. V ospredje slovenske politike je prodirala Osvobodilna fronta, ki so jo ustanovile in vodile zunajparlamentarne stranke oz. skupine: (Kidričevi oz. Kardeljevi) komunisti, (Fajfarjevi in Kocbekovi) krščanski socialisti, (Rusovi) domoljubni in proti-klerikalni Sokoli in (Vidmarjevi) kulturniki.

 

Voditelji OF so bili za Sovjete, voditelji SLS pa so bili razdeljeni med angleške in nemške privržence. Najbolj bistri predstavnik SLS Izidor Cankar si je predstavljal, da bi bilo mogoče v Sloveniji sestaviti (angleško-rusko) koalicijo po zavezniškem vzoru: domobranci naj bi se združili s partizani, vendar ta Cankarjeva predstava zaradi fundamentalizmov na obeh straneh ni bila uresničljiva. Navsezadnje je ruso-filska stran odstranila tudi anglo-filsko stran. Anglofili, kot je bil Cankar, bi nemara lahko preuredili Slovensko ljudsko stranko in ji zagotovili pomemben položaj v povojnem političnem življenju. Vendar to ni bilo mogoče.

 

Ker so zaničevali parlamentarno demokracijo in ker so si želeli revolucionarno oblast po sovjetskem zgledu, so komunisti z Dolomitsko izjavo vse druge privržence OF preprosto izključili iz politike. Demokratov (ali recimo naslednikov SLS) pa še preprosteje sploh niso pustili zraven. Iz vsega tega se je razvila komunistična diktatura, ki jo je Kardelj imenoval nestrankarski ali nadstrankarski sistem. Ta sistem je trajal do volitev leta 1990, na katerih so poleg preoblečenih starih in svobodoljubnejših mladih komunistov sodelovale nove stranke: Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza (ki se je leta 1992 preimenovala v SLS), Slovenska demokratična zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza Slovenije in Liberalna stranka (ki jo je vodil Vitomir Gros), ki so se združile v koalicijo Demos.

 

Demos je priskrbel Sloveniji podobo normalnega političnega življenja, kot je bilo značilno za druge evropske države. Volitve leta 1990 so potrdile slovensko normalnost, ki jo je "kvaril" le relativno visok delež starih strank, ki so izhajale iz tradicije Dolomitske izjave in komunistične diktature po sovjetskem zgledu. Ta tradicija se je rešila pred razkrojem s tem, da je njen model - Sovjetska zveza - propadel šele leta konec 1991, ko se je (ta tradicija) že utrdila. K utrjevanju je prispeval tudi Demos, ki je v njej videl zaveznika v boju zoper Beograd in JLA, skratka zaveznika osamosvojitve. Vendar je Slovenija po letu 1990 dajala vtis normalne demokratične družbe/države. Normalizacija se je - tudi po zaslugi Janeza Drnovška - nadaljevala s pojavom Liberalnih demokratov oz. Liberalne demokracije  Slovenije. V Evropi se dobro ve, kaj so liberalne stranke. Normalnost je trajala vse do prihoda Demokratične stranke upokojencev, ki ji v Evropi ni para, v parlament in v vlado (1996).

 

Vendar DeSUS ni edina nenavadna, za evropske razmere izjemna, če ne čudaška stranka. Za stranke, kot je DeSUS, uporabljajo v literaturi oznako "stranka, ki ji gre za eno samo stvar" (one issue party), medtem ko za druge stranke pravimo, da so "ljudske stranke" (Volkspartei). Med "enostvarne" stranke navsezadnje sodijo tudi Zeleni, ki pa se vendar razlikujejo od DeSUS-a. Zeleni se potegujejo za splošno veljavno, za vse državljane usodno Stvar. Zanimivo je, da v Sloveniji - drugače kot drugje v Evropi - ni posebnega interesa za to splošno in usodno Stvar.

 

Ko govorim o nenavadnosti, mislim predvsem na stranke, kot so (bile) Stranka mladih, Zares, Državljanska lista Gregorja Viranta, Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranka modernega centra. Za te stranke je značilno, da se vse pojavljajo v imenu ene in iste sugestije: da so potrebni "novi obrazi", "neobremenjene" - čeprav neznane in neizkušene - osebnosti; da je treba misliti na prihodnost, ne na preteklost itn. Utegne se zgoditi, da se bo na prihodnjih volitvah - če postane Borut Pahor predsednik republike - pojavila navedenim podobna stranka Marjana Šarca.

 

Ko smo ugotovili vse te nenavadnosti, se postavlja vprašanje, ali je nenavadnost omejena na Slovenijo, ali se pojavlja še v drugih evropskih državah ali vsaj v nekdanjih socialističnih državah? O naveličanosti s klasičnimi strankami in o njihovi izčrpanosti je govor tudi drugod, ne le v Sloveniji. V Franciji je letos tradicionalne stranke (socialiste, republikance, nacionaliste, komuniste ... ) porazil Emmanuel Macron z novo stranko, ki se imenuje En Marche (Naprej); v Italiji sta se že v devetdesetih letih pojavili Bossijeva Severna liga in Berlusconijeva Forza Italia (Naprej, Italija), nov pojav pa je Grillovo Gibanje petih zvezdic; na Nizozemskem napreduje Wildersova proti-islamistična stranka Stranka za svobodo. Celo v tradicionalistični Nemčiji, kjer sta doslej vladali socialdemokratska (SPD) in demokrščanska stranka (CDU/CSU), vse bolj uspeva Alternativa za Nemčijo; ponekod (v Veliki Britaniji, v Španiji) pa se v ospredje prebijajo avtonomistične, regionalne in celo separatistične stranke, ki jih je težko označiti kot leve ali desne. V Rusiji vlada Združena Rusija, v Ukrajini Solidarnost - blok Petra Porošenka, na Poljskem Pravo in pravica, na Češkem stranka s preprostim imenom Da (Ano).

 

Preurejanje političnih odrov, igralskih zasedb in scenografij je povezano z velikimi spremembami ob koncu hladne vojne (1990). Po propadu Sovjetske zveze in drugih komunističnih držav, po terorističnih napadih (2001) in migracijah (2015) dejansko "nič več ni tako, kot je bilo". Komunističnemu antiglobalizmu je sledil kapitalistični globalizem, ki ga skušajo spodnašati gibanja od Occupy Wall Street do zagovornikov preseljevanja narodov, ki si prizadevajo za ukinitev meja (in seveda narodov). Starejši slovenski in najnovejši katalonski primer kažeta, da prisilno ali celo nasilno združevanje narodov (spomnimo se beograjskega gesla En človek, en glas!) naravnost izzivata in spodbujata samoodločbo.

 

V Sloveniji je politični položaj nenavaden na posebno nenavaden način: pri nas si novih imen strank in novih obrazov ne nadevajo desničarji, ampak - recimo jim - levičarji! Pobudniki in zagovorniki slovenske osamosvojitve se ne bi smeli bati, da si bo "levica" prihodnje leto izmislila novo zvijačo, s katero bi nadaljevala vladavino pridobiteljev, ampak se morajo preprosto priključiti evropskemu svobodoljubnemu gibanju, ki brani nacionalne in evropske tradicije. Vendar premislek o Sloveniji ne bo dovolj, Slovenija je tako rekoč poklicana, da predlaga spremembe v Evropski uniji. Če se bo ta širila - in širiti se bo morala z balkanskimi državami, morda celo s Katalonijo? - bo potrebovala drugačno ureditev in vodstvo, ki ne bo preskušeno le na strankarskih sestankih, ampak na neposrednih, splošnih in poštenih evropskih volitvah. Žal aktualna slovenska vlada tega klica ne sliši!

 

Leta 2004 so gospodarski in kulturni napredek, neoporečno pošteno in pravično družbo spodbujali slovenski "republikanci". Strankarsko povezovanje na "desnici" je spodbujal Zbor za republiko, ki je bil prebujeni Demos. Zanimivo se mi zdi, da si je večina uspešnih evropskih strank izbrala imena kot napredek, odličnost, solidarnost, pravo in pravica. Nazadnje je (na Češkem) slavila stranka pritrjevanja, ki ima preprosto ime Da! "Da" pomeni aktivnost, gotovost, poštenje, prizadevanje, trdnost, varnost, zanesljivost ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
17
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,231
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,830
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,516
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,262
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,819
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,420
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,398
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 716
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,317
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 600