Komentar

Kiborg je etično programiran in naravnan človek, ki se etično preračunava.

V današnjem tekstu bom prepletel tri naslove treh različnih umetnin: dramo R.U.R. iz leta 1921, pesem Kons št. 1 iz leta 1925 in film Iztrebljevalec (Blade Runner) iz leta 1982, ki se dogaja leta 2019. Vse tri umetnine povezuje beseda - robot. Robot je programirana konstrukcija, programiran in nadziran senzorski stroj, voden prek računalnika. Izhaja iz računalniško-inženirskih načel, deluje in sproža se samodejno. Roboto zadnje generacije uporabljamo predvsem za različna dela v nevarnih okoljih.

28.10.2017 22:50
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   robot   Srečko Kosovel   Karl Čapek   Blade runner   Iztrebljevalec   kiborg

Foto: arhiv portal+

Vsekakor je bilo Kosovelovo in Čapkovo XX. stoletje v vseh pogledih fascinantno stoletje, istočasno pa naivno stoletje, verujoče v človeško dobroto in njegovo etično konstruktivnost.

Vse se je začelo z dramo Karla Čapka R.U.R., ki je imela svojo praizvedbo leta 1921 v Pragi. Mit pravi, da je Karlu Čapku predlagal besedo robot za tehno protagoniste drame njegov brat Josef Čapek, skonstruiral jo je iz slovanske besede rabota, rabotnik; delavec - robot/nik. Že istega leta 1921 je bila drama R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti) prevedena tudi v Ljubljani. Prevedel jo je eden redkih razumnikov evropskega formata prve polovice XX. stoletja Osip Šest (1893-1962), ki je, kdo bi vedel zakaj, še vedno minimaliziran v slovenskem zgodovinsko-umetniškem okolju. Osip Šest vsekakor sodi ob bok gledališkim odličnikom, kot so Ferdo Delak (1905-1968), dr. Bratko Kreft (1905-1996) in Bojan Stupica (1919-1970).

 

Ponovimo stotič: tehnologija je najbolj očitna oblika metafizike na planetu Zemlja.

 

Otvoritvena poteza komentarja: čimprej je potrebno prenehati misliti koncept napredka XX. stoletja, da bi se lahko pred nami v vsej svoji razsežnosti razvila ideja razvoja usmerjena proti XXII. stoletju. Prejšnje stoletje je bil mitski čas robotov. Robot/nikov, programiranih in umetno proizvedenih sintetičnih delavcev. V drami R.U.R. univerzalni roboti izhajajo iz koncepta bio-robotov, ki jih danes imenujemo androidi, mimetniki. Do popolnosti so že podobni človeku. Mimetniki nimajo funkcionalnih mehatronskih struktur, kot daljinsko vodeni prsti ali mehanske roke ali kibernetski antropomorfni mehanizmi ali pa preprosto mojstri-suženji. kot je operacijski sistem Argon, ki je bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja namenjen za upravljanje procesa proizvodnje energije v atomskih centralah. Vse generacije robotov imajo različne aktuatorske podsisteme, senzorske, nadzorne in komunikacijske, vsi pa delujejo znotraj drugih ekstremno zapletenih procesov, kot je recimo radioaktivni razpad.

 

Ne pozabimo; tudi delavce-stroje nekdo proizvaja, te pa ravno tako nekdo upravlja in vzdržuje. Ta dela opravljajo novi tehno-proletarci, ki dopoldne in popoldne proizvajajo, da bi se zvečer lahko generirali ter prozivajali nove generacije, ki bodo kasneje v bodočnosti nadzirale tehnologije. Tako je na svetu vedno več kontrolorjev in serviserjev. Človeštvo je dobilo popolnoma novo obliko ideologije: Kiborg je naša ontologija; dala nam je našo novo situacijo, dala nam je bio- in robo- poetiko, namenjeno naši tehno politiki. Na začetku XIX. stoletja (1818) jo sprožila pisateljica-romantik Mary Shelly, hči znanega anarhista, filozofa Richarda Goldwina, s svojo umetnino Frankenstein. Za vekomaj je proizvedla dualizem: na eni strani tehno-afirmacijo, na drugi strani tehno-skepso. V prejšnjem XX. stoletju so na eni strani umetniki opevali tehnologijo (Marinetti) na drugi strani pa so bili umetniki, ki so nastopali s totalno kritiko tehnologije (Orwell). Na začetku XXI stoletja je tehno-strah postal paradoksno intoniran.

 

Zelo nenavadno je, da celo dr. Janez Vrečko ni razvil v svojem grandioznem komparativnem delu o Srečku Kosovelu interpretacijo Konsa št. 1, izhajajočo iz analize dramskega besedila R.U.R., iz njenenih robotskih predpostavk. Preprosta mehanicistična zvrnitev tehnološkega v Konsu št. 1 je vse preveč preprosta. Kosovel je vzpostavil z verzom / Človek: je nova beseda/ veličastno enigmo, to je ta prelomna biomehatronska R.U.R. - konstrukcija, ki je vplivala na celotno zahodno civilizacijo in bo zagotovo dolgoročno vplivala na nastopajoči svet.

 

Ime in priimek Karla Čapka in naslov njegove drame R.U.R. imata v pesmi Kons št. 1 posebno pozicijo, tako pomembno, da jima dodeljuje legitimnost za interpretativno lego najvišje stopnje.

 

Tiger je skočil na krotilca / in ga raztrgal. / Zveri se ne da dresirati./ Za prirodo ni dresure. / Ljudi se ne da mehanizirati. V mehaniki ni kulture. / Učite se od tega zgleda: / Karel Čapek eR U eR. / Iz Homunkulusov izbruhne človek. / Tisočkrat strašnejši. / Harmonija je dobrota. / Stopi z odra dompter. / Človek: to je nova beseda. / (vzporedno zapisano) Uničite taylorjanske tvornice. / Uničite hiše iz opeke.

 

Kosovel je nasploh v svoji poeziji zastopal oba koncepta razumevanja tehnologije, tako tistega, ki je bil afirmativen, kot tistega, ki ga je z vso svojo kritično zavestjo zavračal. Pri Kosovelu vseskozi govorimo o konstrukcijah, bog ne daj o mozaikih, kaj šele o kompozicijah. Še o konstruktivističnem ambientu in montaži lahko govorimo le pogojno. Kosovel je bil v svojih Konsih proti homogensoti besedila, zavzemal se je za hetrogeno konstrukcijo.

 

Človek: to je nova beseda!

 

Tekst pišem v kozmonavtskem središču Zvezdno mesto. Naj ne bo nobene pomote; Rusija je zahodna kultura na vzhodu! Kosovel je oblikoval svojo občutljivost in mišljenje skozi sovjetsko konstruktivistično logiko, ki je bila neposredno povezana z sovjetskim avntgardnim podvigom. V pesmi Kons št. 1 pa se je Kosovel posredno povezal z zahodno androidno računalniško avantgardo (Hiroshi Ishiguro).

 

Zahodni telerobotski operaterji in tehnologi skupaj s popularno kulturo in znanstvenim militarizmom v svojih obratih načrtovano proizvajajo tehno-strah. Zato, da bi potrdili večinskemu svetu resničnost negativnih utopij, strašijo s sovražnimi aziati ali s fundamentalističnimi muslimani. Saj poznate misel o svobodnih družbah, ki se med seboj v vojnah pobijajo. Po kataklizmičnih robotskih lomih bo bodočnikom lahko samo umetnost pričala o tem, da smo bili ljudje vse kaj drugega kot samo požigalci in ubijalci.

 

V drami R.U.R. roboti niso avtomatoni, temveč bio-roboti, ki nas podobno kot v filmu Iztrebljevalc 2049 uvajajo v novo: v človeško. S tehnologijo, seveda ni mogoče razrešiti vprašanja človeškega, ampak zahteva od človeštva tiste vrste pozornost, ki bi lahko šele omogočila novo ljubeče rojevanje. Delavci-roboti so bolj kloni, kot avtomatizirani prividi postindustrijskega dela. Identitete polne tehnologije. Tako se vzpsotavi nov konflikt: univerzalni roboti nastopijo proti nacionalnim robotom! Človeštvo ne išče več rešitve v poblaznelem kopičenju strojev. Pogumni in osamljeni konstruirani človek. To je eksperimentiranje z največjim formatom, ki ga premore človeštvo. Zato je to velik koncept vzajemnega delovanja. Gledamo biološko umetno proizvedeno telo, ki je programirano z etičnimi informacijami. Naponjeno je dobesedno z etičnim. Umetnina Iztrebljevalec 2049 obravnava robotsko emancipacijo od stvaritelja, od divjega naravno zločinskega človeka. Robot, kiborg, je etično programiran, etično naravnan človek, ki se etično preračunava. Lahko pa se tudi razmnožuje. Vsekakor bi lahko to bil nov začetek: za človeka!

 

Karel Čapek je umrl decembra 1938, kmalu po tistem, ko je z okna gledal, kako so nacionalni roboti Tretjega rajha maširali po Pragi. Njegov brat Josef Čapek je umrl v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. Vsekakor je bilo Kosovelovo in Čapkovo XX. stoletje v vseh pogledih fascinantno stoletje, istočasno pa naivno stoletje, verujoče v človeško dobroto in njegovo etično konstruktivnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842