Razkrivamo

Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji

Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku (Nationalfeiertag, Dan državnosti), posebej izpostavila vprašanje ureditve pravnega statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ali t.i. Staroavstrijcev. Ker bo njen nadrejeni, sedanji zunanji minister Sebastian Kurz, vsak čas postal novi avstrijski zvezni kancler, bi morala slovenska vlada veleposlaničine besede razumeti tudi v kontekstu nove politične stvarnosti na Dunaju. Pa je Cerarjeva vlada tega sposobna? 

29.10.2017 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Avstrija   Sebastian Kurz   ljudska stranka   svobodnjaki   Slovenija   nemška manjšina   Kočevarji   Staroavstrijci   ustava

Foto: Meinbezirk.at

Odločitev glede (manjšinjskega) statusa Staroavstrijcev v Sloveniji bo bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Nedavne parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle precejšnji zasuk v desno, kajti ne samo da je avstrijska ljudska stranka (ÖVP) na njih prepričljivo zmagala, ampak so slavili tudi svobodnjaki (FPÖ), s katerim bo vodja konservativcev Sebastian Kurz kot novi zvezni kancler skoraj zagotovo sestavil vlado. Še pred poldrugim desetletjem - ko je svobodnjake vodil pokojni Jörg Haider, ljudsko stranko pa Wolfgang Schüssel - je ravno takšna koalicija sprožala zgražanje, obsodbe in celo politični bojkot v večini članic Evropske unije, zaradi česar se je severna soseda znašla v krajši izolaciji. Toda Haiderja že dolgo ni več, svobodnjaki so si nadeli bolj človeški obraz, nenazadnje pa je tudi Evropska unija po fiasku s Španijo in Katalonijo postala povsem indiferentna do notranjepolitičnih ekscesov v svojih članicah. Prav zato bo bodoča vladna koalicija na Dunaju precej bolj desna, kot smo bili doslej vajeni, to pa bo nedvomno vplivalo na odnose s sosedami, torej tudi na Slovenijo. Ker migrantsko vprašanje (balkanska begunska pot) vsaj v tem trenutku neaktualno, bo Avstrija odnose s Slovenijo poskušala na novo opredeliti zlasti glede vprašanja t.i. nemško govoreče narodne skupnosti oziroma Staroavstrijcev, med katerimi najdemo tako Kočevske Nemce (Kočevarje) kot tudi vse tiste nemško govoreče slovenske državljane, ki so do leta 1945 predstavljali precejšnji del meščanske populacije predvsem na Štajerskem.

 

O tem, da se "nekaj pripravlja", lahko sklepamo iz predprazničnega sprejema minulo sredo v enem izmed ljubljanskih hotelov, na katerem je avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka v lepi slovenščini nagovorila prisotne goste in posebej izpostavila potrebo po tem, da naša država naposled le uredi pravni položaj nemško govoreče skupnosti. Med zbrano množico njene besede niso sprožile opaznih reakcij, kar si lahko razlagamo bodisi s tem, da je bilo tam zelo malo predstavnikov slovenske vlade oziroma da večina prisotnih niti ni razumela veleposlaničnine poante. A ker gre za prvi primer, ko je uradni predstavnik sosednje prijateljske države javno omenjal potrebo po priznanju "posebnih pravic" nemško govoreče skupnosti - pravzaprav bi to pomenilo, da bi Slovenija ob italijanski in madžarski priznala še avstrijsko manjšino -, je smiselno ugotoviti, za koga sploh gre in kakšne so dejanske možnosti, da bi se to zgodilo.

 

Staroavstrijce je oblast po letu 1945 zaradi kolektivne krivde pregnala ali pobila. Toda nekateri "Volksdeutscherji" so dejansko sodelovali z okupatorjem. Na sliki mariborski Nemci pozdravljajo Wehrmacht.

 

 

Slovenska ustava namreč pravi, da na ozemlju Republike Slovenije poleg Slovencev živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska in madžarska manjšina. Poleg njiju ustava eksplicitno omenja še romsko skupnost, ki ji prav tako daje poseben status. Nemško govoreči skupnosti naša država ne priznava nikakršnega statusa. Podobno politiko ima do Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev in še nekaterih narodov, ki prebivajo v Sloveniji. Formalna obrazložitev zelo jasna in decidirana: če ni avtohtonosti, ne more biti nobenih manjšinskih pravic (so pa lahko kakšne druge). V primeru belokranjskih Srbov, potomcev uskokov, ki so se tja naselili že v 16. stoletju, danes pa jih je le še okoli 300 in živijo v štirih vaseh (Miliči, Bojanci, Marindol, Paunoviči), argument avtohtonosti še kako obvelja. Podobno absurden je izgovor glede pomanjkanja avtohtonosti pri Kočevarjih, katerih prednike so k nam naselili že v 14. stoletju iz Bavarske. Živeli so v 176 vaseh, od katerih danes ni ostalo takorekoč nič. Pred leti je ugledna ameriška revija Smithsonian (vir) objavila prispevek o potomcih Kočevarjev, ki danes živijo v Združenih državah in se trudijo ohranjati svojo dediščino.

 

Pripadniki nemške in avstrijske nacionalnosti so stoletja živeli v različnih slovenskih mestih, njihovo nacionalno identiteto pa je iz lokalnega okolja iztrgala šele nacistična okupacija Slovenije, saj so nacisti od njih pričakovali lojalnost, ki je niso dobili v tolikšnji meri, kot so pričakovali. Še bolj usoden za nemško govoreče prebivalce Slovenije pa je bil konec vojne, ko jih je titoistični režim zaradi uveljavljanja t.i. kolektivne krivde v veliki večini primerov razglasil za sovražnike ljudstva. Nekatere so tudi pobili, skoraj vsi pa so bili prisiljeni pobegniti.

 

Tretja generacija Kočevarjev v Združenih državah Amerike si želi ohraniti spomin na domovino njihovih prednikov, Kočevskih Nemcev iz Slovenije. (Foto: Smithsonian)

 

 

Vprašanje t.i. Staroavstrijcev je bilo nekaj časa aktualno ob osamosvajanju Slovenije, morda tudi zaradi tihega pričakovanja Avstrije, da bo Slovenija zaradi hvaležnosti, ker je uradni Dunaj vseskozi podpiral slovensko osamosvajanje, vseeno priznala obstoj nemško govoreče skupnosti in Staroavstrijcem podelila status narodnostne manjšine. Toda formalne razprave med vladama - vsaj uradno! - o tem ni bilo nikoli. Poznavalci pravijo, da je slovenska stran sčasoma pristala na logiko, po kateri Avstrija ne bo odpirala te teme, če Slovenija ne bo vztrajala pri uveljavljanju nasledstva ADP in izpolnjevanju 7. člena Državne pogodbe o ustanovitvi Avstrije, ki daje Slovencem manjšinske pravice ne le na Koroškem, temveč tudi Štajerskem.

 

Staroavstrijci - lahko jim rečemo tudi nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji - so sicer združenih v pet kulturnih društev (Kulturno društvo nemško govorečih žena MostoviDruštvo Kočevarjev staroselcev, Kulturno društvo Celje ob SavinjiInternacionalno društvo Svobodni most in Kulturno društvo nemško govoreče mladine. Javnosti je bržkone bolj poznano Društvo Peter Kosler, ki pa zgolj skrbi za ohranjanje kulture prednikov in se ne ukvarja z ohranjanjem nemške etnične skupnosti. Podobne narave sta še Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

 

Zemljevid širšega Kočevskega, kjer so stoletja strnjeno živeli Kočevarji. Nacisti so jih leta 1942 preselili na Štajersko, njihove vasi pa so požgali Italijani, ki so se bali, da bi postale oporišča partizanov.

 

 

Bodoči avstrijski zvezni kancler Kurz je sicer že kot zunanji minister večkrat dal vedeti, da ga zanima vprašanje ureditve statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Na enem izmed srečanj na Koroškem, na katerim so sodelovali tudi predstavniki Staroavstrijcev iz Slovenije, je bilo omenjeno, da Slovenija vsako leto svoji manjšini na Koroškem nameni okoli poldrugi milijon evrov, medtem ko svoje nemško govoreče prebivalce financira s komaj 20.000 evri. Na srečanju, kjer so bili ob Sebastianu Kurzu prisotni še Karl Anderwald, Kathrin Stainer Hämmerler in koroški Slovenec Marjan Sturm, so prišli do ugotovitve, da bi bil evropski standard dvajsetkrat več denarja, torej 400.000 evrov.

 

Toda zdi se, da glede prihodnjega statusa Staroavtrijcev ne gre le za vprašanje financiranja s strani Republike Slovenije - pri čemer se lahko strinjamo, da je 20.000 evrov res miloščina! -, pač pa za zelo načelno in tudi pomembno odločitev glede priznanja obstoja nemško govoreče narodnostne skupine. Tudi če ima ta danes nekaj sto pripadnikov, nihče ne more zanikati njihovega obstoja, še manj pa dejstva, da so stoletja soustvarjali naš prostor in v njem živeli v sožitju in prijateljstvu z večinskim prebivalstvom. Prav zato bo odločitev glede njihovega (manjšinjskega) statusa bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo. Bo pa ta tema po naših informacijah kmalu prišla na dnevni red.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
5
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,336
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,337
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,828
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,810
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,082
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,475
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,554
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,957
10/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 544