Razkrivamo

Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji

Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku (Nationalfeiertag, Dan državnosti), posebej izpostavila vprašanje ureditve pravnega statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ali t.i. Staroavstrijcev. Ker bo njen nadrejeni, sedanji zunanji minister Sebastian Kurz, vsak čas postal novi avstrijski zvezni kancler, bi morala slovenska vlada veleposlaničine besede razumeti tudi v kontekstu nove politične stvarnosti na Dunaju. Pa je Cerarjeva vlada tega sposobna? 

29.10.2017 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Avstrija   Sebastian Kurz   ljudska stranka   svobodnjaki   Slovenija   nemška manjšina   Kočevarji   Staroavstrijci   ustava

Foto: Meinbezirk.at

Odločitev glede (manjšinjskega) statusa Staroavstrijcev v Sloveniji bo bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Nedavne parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle precejšnji zasuk v desno, kajti ne samo da je avstrijska ljudska stranka (ÖVP) na njih prepričljivo zmagala, ampak so slavili tudi svobodnjaki (FPÖ), s katerim bo vodja konservativcev Sebastian Kurz kot novi zvezni kancler skoraj zagotovo sestavil vlado. Še pred poldrugim desetletjem - ko je svobodnjake vodil pokojni Jörg Haider, ljudsko stranko pa Wolfgang Schüssel - je ravno takšna koalicija sprožala zgražanje, obsodbe in celo politični bojkot v večini članic Evropske unije, zaradi česar se je severna soseda znašla v krajši izolaciji. Toda Haiderja že dolgo ni več, svobodnjaki so si nadeli bolj človeški obraz, nenazadnje pa je tudi Evropska unija po fiasku s Španijo in Katalonijo postala povsem indiferentna do notranjepolitičnih ekscesov v svojih članicah. Prav zato bo bodoča vladna koalicija na Dunaju precej bolj desna, kot smo bili doslej vajeni, to pa bo nedvomno vplivalo na odnose s sosedami, torej tudi na Slovenijo. Ker migrantsko vprašanje (balkanska begunska pot) vsaj v tem trenutku neaktualno, bo Avstrija odnose s Slovenijo poskušala na novo opredeliti zlasti glede vprašanja t.i. nemško govoreče narodne skupnosti oziroma Staroavstrijcev, med katerimi najdemo tako Kočevske Nemce (Kočevarje) kot tudi vse tiste nemško govoreče slovenske državljane, ki so do leta 1945 predstavljali precejšnji del meščanske populacije predvsem na Štajerskem.

 

O tem, da se "nekaj pripravlja", lahko sklepamo iz predprazničnega sprejema minulo sredo v enem izmed ljubljanskih hotelov, na katerem je avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka v lepi slovenščini nagovorila prisotne goste in posebej izpostavila potrebo po tem, da naša država naposled le uredi pravni položaj nemško govoreče skupnosti. Med zbrano množico njene besede niso sprožile opaznih reakcij, kar si lahko razlagamo bodisi s tem, da je bilo tam zelo malo predstavnikov slovenske vlade oziroma da večina prisotnih niti ni razumela veleposlaničnine poante. A ker gre za prvi primer, ko je uradni predstavnik sosednje prijateljske države javno omenjal potrebo po priznanju "posebnih pravic" nemško govoreče skupnosti - pravzaprav bi to pomenilo, da bi Slovenija ob italijanski in madžarski priznala še avstrijsko manjšino -, je smiselno ugotoviti, za koga sploh gre in kakšne so dejanske možnosti, da bi se to zgodilo.

 

Staroavstrijce je oblast po letu 1945 zaradi kolektivne krivde pregnala ali pobila. Toda nekateri "Volksdeutscherji" so dejansko sodelovali z okupatorjem. Na sliki mariborski Nemci pozdravljajo Wehrmacht.

 

 

Slovenska ustava namreč pravi, da na ozemlju Republike Slovenije poleg Slovencev živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska in madžarska manjšina. Poleg njiju ustava eksplicitno omenja še romsko skupnost, ki ji prav tako daje poseben status. Nemško govoreči skupnosti naša država ne priznava nikakršnega statusa. Podobno politiko ima do Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev in še nekaterih narodov, ki prebivajo v Sloveniji. Formalna obrazložitev zelo jasna in decidirana: če ni avtohtonosti, ne more biti nobenih manjšinskih pravic (so pa lahko kakšne druge). V primeru belokranjskih Srbov, potomcev uskokov, ki so se tja naselili že v 16. stoletju, danes pa jih je le še okoli 300 in živijo v štirih vaseh (Miliči, Bojanci, Marindol, Paunoviči), argument avtohtonosti še kako obvelja. Podobno absurden je izgovor glede pomanjkanja avtohtonosti pri Kočevarjih, katerih prednike so k nam naselili že v 14. stoletju iz Bavarske. Živeli so v 176 vaseh, od katerih danes ni ostalo takorekoč nič. Pred leti je ugledna ameriška revija Smithsonian (vir) objavila prispevek o potomcih Kočevarjev, ki danes živijo v Združenih državah in se trudijo ohranjati svojo dediščino.

 

Pripadniki nemške in avstrijske nacionalnosti so stoletja živeli v različnih slovenskih mestih, njihovo nacionalno identiteto pa je iz lokalnega okolja iztrgala šele nacistična okupacija Slovenije, saj so nacisti od njih pričakovali lojalnost, ki je niso dobili v tolikšnji meri, kot so pričakovali. Še bolj usoden za nemško govoreče prebivalce Slovenije pa je bil konec vojne, ko jih je titoistični režim zaradi uveljavljanja t.i. kolektivne krivde v veliki večini primerov razglasil za sovražnike ljudstva. Nekatere so tudi pobili, skoraj vsi pa so bili prisiljeni pobegniti.

 

Tretja generacija Kočevarjev v Združenih državah Amerike si želi ohraniti spomin na domovino njihovih prednikov, Kočevskih Nemcev iz Slovenije. (Foto: Smithsonian)

 

 

Vprašanje t.i. Staroavstrijcev je bilo nekaj časa aktualno ob osamosvajanju Slovenije, morda tudi zaradi tihega pričakovanja Avstrije, da bo Slovenija zaradi hvaležnosti, ker je uradni Dunaj vseskozi podpiral slovensko osamosvajanje, vseeno priznala obstoj nemško govoreče skupnosti in Staroavstrijcem podelila status narodnostne manjšine. Toda formalne razprave med vladama - vsaj uradno! - o tem ni bilo nikoli. Poznavalci pravijo, da je slovenska stran sčasoma pristala na logiko, po kateri Avstrija ne bo odpirala te teme, če Slovenija ne bo vztrajala pri uveljavljanju nasledstva ADP in izpolnjevanju 7. člena Državne pogodbe o ustanovitvi Avstrije, ki daje Slovencem manjšinske pravice ne le na Koroškem, temveč tudi Štajerskem.

 

Staroavstrijci - lahko jim rečemo tudi nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji - so sicer združenih v pet kulturnih društev (Kulturno društvo nemško govorečih žena MostoviDruštvo Kočevarjev staroselcev, Kulturno društvo Celje ob SavinjiInternacionalno društvo Svobodni most in Kulturno društvo nemško govoreče mladine. Javnosti je bržkone bolj poznano Društvo Peter Kosler, ki pa zgolj skrbi za ohranjanje kulture prednikov in se ne ukvarja z ohranjanjem nemške etnične skupnosti. Podobne narave sta še Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

 

Zemljevid širšega Kočevskega, kjer so stoletja strnjeno živeli Kočevarji. Nacisti so jih leta 1942 preselili na Štajersko, njihove vasi pa so požgali Italijani, ki so se bali, da bi postale oporišča partizanov.

 

 

Bodoči avstrijski zvezni kancler Kurz je sicer že kot zunanji minister večkrat dal vedeti, da ga zanima vprašanje ureditve statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Na enem izmed srečanj na Koroškem, na katerim so sodelovali tudi predstavniki Staroavstrijcev iz Slovenije, je bilo omenjeno, da Slovenija vsako leto svoji manjšini na Koroškem nameni okoli poldrugi milijon evrov, medtem ko svoje nemško govoreče prebivalce financira s komaj 20.000 evri. Na srečanju, kjer so bili ob Sebastianu Kurzu prisotni še Karl Anderwald, Kathrin Stainer Hämmerler in koroški Slovenec Marjan Sturm, so prišli do ugotovitve, da bi bil evropski standard dvajsetkrat več denarja, torej 400.000 evrov.

 

Toda zdi se, da glede prihodnjega statusa Staroavtrijcev ne gre le za vprašanje financiranja s strani Republike Slovenije - pri čemer se lahko strinjamo, da je 20.000 evrov res miloščina! -, pač pa za zelo načelno in tudi pomembno odločitev glede priznanja obstoja nemško govoreče narodnostne skupine. Tudi če ima ta danes nekaj sto pripadnikov, nihče ne more zanikati njihovega obstoja, še manj pa dejstva, da so stoletja soustvarjali naš prostor in v njem živeli v sožitju in prijateljstvu z večinskim prebivalstvom. Prav zato bo odločitev glede njihovega (manjšinjskega) statusa bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo. Bo pa ta tema po naših informacijah kmalu prišla na dnevni red.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
4
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570