Razkrivamo

Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji

Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku (Nationalfeiertag, Dan državnosti), posebej izpostavila vprašanje ureditve pravnega statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ali t.i. Staroavstrijcev. Ker bo njen nadrejeni, sedanji zunanji minister Sebastian Kurz, vsak čas postal novi avstrijski zvezni kancler, bi morala slovenska vlada veleposlaničine besede razumeti tudi v kontekstu nove politične stvarnosti na Dunaju. Pa je Cerarjeva vlada tega sposobna? 

29.10.2017 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Avstrija   Sebastian Kurz   ljudska stranka   svobodnjaki   Slovenija   nemška manjšina   Kočevarji   Staroavstrijci   ustava

Foto: Meinbezirk.at

Odločitev glede (manjšinjskega) statusa Staroavstrijcev v Sloveniji bo bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Nedavne parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle precejšnji zasuk v desno, kajti ne samo da je avstrijska ljudska stranka (ÖVP) na njih prepričljivo zmagala, ampak so slavili tudi svobodnjaki (FPÖ), s katerim bo vodja konservativcev Sebastian Kurz kot novi zvezni kancler skoraj zagotovo sestavil vlado. Še pred poldrugim desetletjem - ko je svobodnjake vodil pokojni Jörg Haider, ljudsko stranko pa Wolfgang Schüssel - je ravno takšna koalicija sprožala zgražanje, obsodbe in celo politični bojkot v večini članic Evropske unije, zaradi česar se je severna soseda znašla v krajši izolaciji. Toda Haiderja že dolgo ni več, svobodnjaki so si nadeli bolj človeški obraz, nenazadnje pa je tudi Evropska unija po fiasku s Španijo in Katalonijo postala povsem indiferentna do notranjepolitičnih ekscesov v svojih članicah. Prav zato bo bodoča vladna koalicija na Dunaju precej bolj desna, kot smo bili doslej vajeni, to pa bo nedvomno vplivalo na odnose s sosedami, torej tudi na Slovenijo. Ker migrantsko vprašanje (balkanska begunska pot) vsaj v tem trenutku neaktualno, bo Avstrija odnose s Slovenijo poskušala na novo opredeliti zlasti glede vprašanja t.i. nemško govoreče narodne skupnosti oziroma Staroavstrijcev, med katerimi najdemo tako Kočevske Nemce (Kočevarje) kot tudi vse tiste nemško govoreče slovenske državljane, ki so do leta 1945 predstavljali precejšnji del meščanske populacije predvsem na Štajerskem.

 

O tem, da se "nekaj pripravlja", lahko sklepamo iz predprazničnega sprejema minulo sredo v enem izmed ljubljanskih hotelov, na katerem je avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka v lepi slovenščini nagovorila prisotne goste in posebej izpostavila potrebo po tem, da naša država naposled le uredi pravni položaj nemško govoreče skupnosti. Med zbrano množico njene besede niso sprožile opaznih reakcij, kar si lahko razlagamo bodisi s tem, da je bilo tam zelo malo predstavnikov slovenske vlade oziroma da večina prisotnih niti ni razumela veleposlaničnine poante. A ker gre za prvi primer, ko je uradni predstavnik sosednje prijateljske države javno omenjal potrebo po priznanju "posebnih pravic" nemško govoreče skupnosti - pravzaprav bi to pomenilo, da bi Slovenija ob italijanski in madžarski priznala še avstrijsko manjšino -, je smiselno ugotoviti, za koga sploh gre in kakšne so dejanske možnosti, da bi se to zgodilo.

 

Staroavstrijce je oblast po letu 1945 zaradi kolektivne krivde pregnala ali pobila. Toda nekateri "Volksdeutscherji" so dejansko sodelovali z okupatorjem. Na sliki mariborski Nemci pozdravljajo Wehrmacht.

 

 

Slovenska ustava namreč pravi, da na ozemlju Republike Slovenije poleg Slovencev živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska in madžarska manjšina. Poleg njiju ustava eksplicitno omenja še romsko skupnost, ki ji prav tako daje poseben status. Nemško govoreči skupnosti naša država ne priznava nikakršnega statusa. Podobno politiko ima do Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev in še nekaterih narodov, ki prebivajo v Sloveniji. Formalna obrazložitev zelo jasna in decidirana: če ni avtohtonosti, ne more biti nobenih manjšinskih pravic (so pa lahko kakšne druge). V primeru belokranjskih Srbov, potomcev uskokov, ki so se tja naselili že v 16. stoletju, danes pa jih je le še okoli 300 in živijo v štirih vaseh (Miliči, Bojanci, Marindol, Paunoviči), argument avtohtonosti še kako obvelja. Podobno absurden je izgovor glede pomanjkanja avtohtonosti pri Kočevarjih, katerih prednike so k nam naselili že v 14. stoletju iz Bavarske. Živeli so v 176 vaseh, od katerih danes ni ostalo takorekoč nič. Pred leti je ugledna ameriška revija Smithsonian (vir) objavila prispevek o potomcih Kočevarjev, ki danes živijo v Združenih državah in se trudijo ohranjati svojo dediščino.

 

Pripadniki nemške in avstrijske nacionalnosti so stoletja živeli v različnih slovenskih mestih, njihovo nacionalno identiteto pa je iz lokalnega okolja iztrgala šele nacistična okupacija Slovenije, saj so nacisti od njih pričakovali lojalnost, ki je niso dobili v tolikšnji meri, kot so pričakovali. Še bolj usoden za nemško govoreče prebivalce Slovenije pa je bil konec vojne, ko jih je titoistični režim zaradi uveljavljanja t.i. kolektivne krivde v veliki večini primerov razglasil za sovražnike ljudstva. Nekatere so tudi pobili, skoraj vsi pa so bili prisiljeni pobegniti.

 

Tretja generacija Kočevarjev v Združenih državah Amerike si želi ohraniti spomin na domovino njihovih prednikov, Kočevskih Nemcev iz Slovenije. (Foto: Smithsonian)

 

 

Vprašanje t.i. Staroavstrijcev je bilo nekaj časa aktualno ob osamosvajanju Slovenije, morda tudi zaradi tihega pričakovanja Avstrije, da bo Slovenija zaradi hvaležnosti, ker je uradni Dunaj vseskozi podpiral slovensko osamosvajanje, vseeno priznala obstoj nemško govoreče skupnosti in Staroavstrijcem podelila status narodnostne manjšine. Toda formalne razprave med vladama - vsaj uradno! - o tem ni bilo nikoli. Poznavalci pravijo, da je slovenska stran sčasoma pristala na logiko, po kateri Avstrija ne bo odpirala te teme, če Slovenija ne bo vztrajala pri uveljavljanju nasledstva ADP in izpolnjevanju 7. člena Državne pogodbe o ustanovitvi Avstrije, ki daje Slovencem manjšinske pravice ne le na Koroškem, temveč tudi Štajerskem.

 

Staroavstrijci - lahko jim rečemo tudi nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji - so sicer združenih v pet kulturnih društev (Kulturno društvo nemško govorečih žena MostoviDruštvo Kočevarjev staroselcev, Kulturno društvo Celje ob SavinjiInternacionalno društvo Svobodni most in Kulturno društvo nemško govoreče mladine. Javnosti je bržkone bolj poznano Društvo Peter Kosler, ki pa zgolj skrbi za ohranjanje kulture prednikov in se ne ukvarja z ohranjanjem nemške etnične skupnosti. Podobne narave sta še Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

 

Zemljevid širšega Kočevskega, kjer so stoletja strnjeno živeli Kočevarji. Nacisti so jih leta 1942 preselili na Štajersko, njihove vasi pa so požgali Italijani, ki so se bali, da bi postale oporišča partizanov.

 

 

Bodoči avstrijski zvezni kancler Kurz je sicer že kot zunanji minister večkrat dal vedeti, da ga zanima vprašanje ureditve statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Na enem izmed srečanj na Koroškem, na katerim so sodelovali tudi predstavniki Staroavstrijcev iz Slovenije, je bilo omenjeno, da Slovenija vsako leto svoji manjšini na Koroškem nameni okoli poldrugi milijon evrov, medtem ko svoje nemško govoreče prebivalce financira s komaj 20.000 evri. Na srečanju, kjer so bili ob Sebastianu Kurzu prisotni še Karl Anderwald, Kathrin Stainer Hämmerler in koroški Slovenec Marjan Sturm, so prišli do ugotovitve, da bi bil evropski standard dvajsetkrat več denarja, torej 400.000 evrov.

 

Toda zdi se, da glede prihodnjega statusa Staroavtrijcev ne gre le za vprašanje financiranja s strani Republike Slovenije - pri čemer se lahko strinjamo, da je 20.000 evrov res miloščina! -, pač pa za zelo načelno in tudi pomembno odločitev glede priznanja obstoja nemško govoreče narodnostne skupine. Tudi če ima ta danes nekaj sto pripadnikov, nihče ne more zanikati njihovega obstoja, še manj pa dejstva, da so stoletja soustvarjali naš prostor in v njem živeli v sožitju in prijateljstvu z večinskim prebivalstvom. Prav zato bo odločitev glede njihovega (manjšinjskega) statusa bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo. Bo pa ta tema po naših informacijah kmalu prišla na dnevni red.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
3
15.09.2019 20:00
Priložnost za nakup slabih terjatev slovenskih bank so doslej uspešno izkoristili že različni tuji skladi, denimoYork, ki se ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Ponovno odkriti mojster (7. del): Se domovina sploh zaveda, kako ga ceni slovanska Praga in da ga osebno podpirata predsednik Masaryk in prva dama?
0
15.09.2019 11:00
Objavljamo zadnji del feljtona o Jožetu Plečniku, ki mu je Peter Krečič, njegovveliki raziskovalec, posvetil obsežno ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
16
12.09.2019 23:15
Današnje Kitajske ne moremo primerjati z nekdanjim japonskim cesarstvom, četudi se včasih zdi, da so Združene države Amerike do ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kot svinje z mehom: Vodstvo FIHO odgovarja sedmerici članov sveta te fundacije
0
12.09.2019 11:30
Skladno z določbami Zakona o medijih objavljamo odgovor vodstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
9
08.09.2019 23:15
V torek naj bi bilo jasno, kako se bodo razdelili prihodnji resorji Evropske komisije in katerega bo dobila Slovenija. Ali bo ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
7
07.09.2019 00:00
V Iranu rojeni Ali Milani se je pri petih letih priselil v Veliko Britanijo. Kot kandidat laburistične stranke namerava odvzeti ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (6. del): "Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja."
1
06.09.2019 00:37
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
"Mi se ne gremo več te preklete Evropske unije, mi gremo zdaj nazaj v partizane."
42
03.09.2019 23:00
Slovenija ne potrebuje več Evropske unije, kajti pri nas smo mi gospodar. Tujega nočemo, svojega ne damo. Pri nas se že od 1945. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (5. del): "Prva dolžnost človeka je, da ostane pošten!"
0
01.09.2019 10:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Miro Prek: Za njegov sodniški stolček v Luksemburgu se brutalno lobira, tudi v Sodnem svetu
1
30.08.2019 23:59
31. avgusta formalno poteče mandat slovenskemu sodniku na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu Miru Preku, ki je bil deležen obtožb ... Več.
Piše: Uredništvo
Razumeti Azijo: Dolgoletni ameriški pritiski na Japonsko so bili ključni za napad na Pearl Harbour
11
27.08.2019 19:00
Naivno je govoriti o tem, da leži naša prihodnost v Aziji, kajti težišče globalne ekonomije, financ in tudi geopolitike se je že ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,228
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,632
03/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,577
04/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,902
05/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,585
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,256
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,054
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,175
09/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 872
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 818