Razkrivamo

Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji

Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku (Nationalfeiertag, Dan državnosti), posebej izpostavila vprašanje ureditve pravnega statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ali t.i. Staroavstrijcev. Ker bo njen nadrejeni, sedanji zunanji minister Sebastian Kurz, vsak čas postal novi avstrijski zvezni kancler, bi morala slovenska vlada veleposlaničine besede razumeti tudi v kontekstu nove politične stvarnosti na Dunaju. Pa je Cerarjeva vlada tega sposobna? 

29.10.2017 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Avstrija   Sebastian Kurz   ljudska stranka   svobodnjaki   Slovenija   nemška manjšina   Kočevarji   Staroavstrijci   ustava

Foto: Meinbezirk.at

Odločitev glede (manjšinjskega) statusa Staroavstrijcev v Sloveniji bo bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Nedavne parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle precejšnji zasuk v desno, kajti ne samo da je avstrijska ljudska stranka (ÖVP) na njih prepričljivo zmagala, ampak so slavili tudi svobodnjaki (FPÖ), s katerim bo vodja konservativcev Sebastian Kurz kot novi zvezni kancler skoraj zagotovo sestavil vlado. Še pred poldrugim desetletjem - ko je svobodnjake vodil pokojni Jörg Haider, ljudsko stranko pa Wolfgang Schüssel - je ravno takšna koalicija sprožala zgražanje, obsodbe in celo politični bojkot v večini članic Evropske unije, zaradi česar se je severna soseda znašla v krajši izolaciji. Toda Haiderja že dolgo ni več, svobodnjaki so si nadeli bolj človeški obraz, nenazadnje pa je tudi Evropska unija po fiasku s Španijo in Katalonijo postala povsem indiferentna do notranjepolitičnih ekscesov v svojih članicah. Prav zato bo bodoča vladna koalicija na Dunaju precej bolj desna, kot smo bili doslej vajeni, to pa bo nedvomno vplivalo na odnose s sosedami, torej tudi na Slovenijo. Ker migrantsko vprašanje (balkanska begunska pot) vsaj v tem trenutku neaktualno, bo Avstrija odnose s Slovenijo poskušala na novo opredeliti zlasti glede vprašanja t.i. nemško govoreče narodne skupnosti oziroma Staroavstrijcev, med katerimi najdemo tako Kočevske Nemce (Kočevarje) kot tudi vse tiste nemško govoreče slovenske državljane, ki so do leta 1945 predstavljali precejšnji del meščanske populacije predvsem na Štajerskem.

 

O tem, da se "nekaj pripravlja", lahko sklepamo iz predprazničnega sprejema minulo sredo v enem izmed ljubljanskih hotelov, na katerem je avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka v lepi slovenščini nagovorila prisotne goste in posebej izpostavila potrebo po tem, da naša država naposled le uredi pravni položaj nemško govoreče skupnosti. Med zbrano množico njene besede niso sprožile opaznih reakcij, kar si lahko razlagamo bodisi s tem, da je bilo tam zelo malo predstavnikov slovenske vlade oziroma da večina prisotnih niti ni razumela veleposlaničnine poante. A ker gre za prvi primer, ko je uradni predstavnik sosednje prijateljske države javno omenjal potrebo po priznanju "posebnih pravic" nemško govoreče skupnosti - pravzaprav bi to pomenilo, da bi Slovenija ob italijanski in madžarski priznala še avstrijsko manjšino -, je smiselno ugotoviti, za koga sploh gre in kakšne so dejanske možnosti, da bi se to zgodilo.

 

Staroavstrijce je oblast po letu 1945 zaradi kolektivne krivde pregnala ali pobila. Toda nekateri "Volksdeutscherji" so dejansko sodelovali z okupatorjem. Na sliki mariborski Nemci pozdravljajo Wehrmacht.

 

 

Slovenska ustava namreč pravi, da na ozemlju Republike Slovenije poleg Slovencev živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska in madžarska manjšina. Poleg njiju ustava eksplicitno omenja še romsko skupnost, ki ji prav tako daje poseben status. Nemško govoreči skupnosti naša država ne priznava nikakršnega statusa. Podobno politiko ima do Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev in še nekaterih narodov, ki prebivajo v Sloveniji. Formalna obrazložitev zelo jasna in decidirana: če ni avtohtonosti, ne more biti nobenih manjšinskih pravic (so pa lahko kakšne druge). V primeru belokranjskih Srbov, potomcev uskokov, ki so se tja naselili že v 16. stoletju, danes pa jih je le še okoli 300 in živijo v štirih vaseh (Miliči, Bojanci, Marindol, Paunoviči), argument avtohtonosti še kako obvelja. Podobno absurden je izgovor glede pomanjkanja avtohtonosti pri Kočevarjih, katerih prednike so k nam naselili že v 14. stoletju iz Bavarske. Živeli so v 176 vaseh, od katerih danes ni ostalo takorekoč nič. Pred leti je ugledna ameriška revija Smithsonian (vir) objavila prispevek o potomcih Kočevarjev, ki danes živijo v Združenih državah in se trudijo ohranjati svojo dediščino.

 

Pripadniki nemške in avstrijske nacionalnosti so stoletja živeli v različnih slovenskih mestih, njihovo nacionalno identiteto pa je iz lokalnega okolja iztrgala šele nacistična okupacija Slovenije, saj so nacisti od njih pričakovali lojalnost, ki je niso dobili v tolikšnji meri, kot so pričakovali. Še bolj usoden za nemško govoreče prebivalce Slovenije pa je bil konec vojne, ko jih je titoistični režim zaradi uveljavljanja t.i. kolektivne krivde v veliki večini primerov razglasil za sovražnike ljudstva. Nekatere so tudi pobili, skoraj vsi pa so bili prisiljeni pobegniti.

 

Tretja generacija Kočevarjev v Združenih državah Amerike si želi ohraniti spomin na domovino njihovih prednikov, Kočevskih Nemcev iz Slovenije. (Foto: Smithsonian)

 

 

Vprašanje t.i. Staroavstrijcev je bilo nekaj časa aktualno ob osamosvajanju Slovenije, morda tudi zaradi tihega pričakovanja Avstrije, da bo Slovenija zaradi hvaležnosti, ker je uradni Dunaj vseskozi podpiral slovensko osamosvajanje, vseeno priznala obstoj nemško govoreče skupnosti in Staroavstrijcem podelila status narodnostne manjšine. Toda formalne razprave med vladama - vsaj uradno! - o tem ni bilo nikoli. Poznavalci pravijo, da je slovenska stran sčasoma pristala na logiko, po kateri Avstrija ne bo odpirala te teme, če Slovenija ne bo vztrajala pri uveljavljanju nasledstva ADP in izpolnjevanju 7. člena Državne pogodbe o ustanovitvi Avstrije, ki daje Slovencem manjšinske pravice ne le na Koroškem, temveč tudi Štajerskem.

 

Staroavstrijci - lahko jim rečemo tudi nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji - so sicer združenih v pet kulturnih društev (Kulturno društvo nemško govorečih žena MostoviDruštvo Kočevarjev staroselcev, Kulturno društvo Celje ob SavinjiInternacionalno društvo Svobodni most in Kulturno društvo nemško govoreče mladine. Javnosti je bržkone bolj poznano Društvo Peter Kosler, ki pa zgolj skrbi za ohranjanje kulture prednikov in se ne ukvarja z ohranjanjem nemške etnične skupnosti. Podobne narave sta še Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

 

Zemljevid širšega Kočevskega, kjer so stoletja strnjeno živeli Kočevarji. Nacisti so jih leta 1942 preselili na Štajersko, njihove vasi pa so požgali Italijani, ki so se bali, da bi postale oporišča partizanov.

 

 

Bodoči avstrijski zvezni kancler Kurz je sicer že kot zunanji minister večkrat dal vedeti, da ga zanima vprašanje ureditve statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Na enem izmed srečanj na Koroškem, na katerim so sodelovali tudi predstavniki Staroavstrijcev iz Slovenije, je bilo omenjeno, da Slovenija vsako leto svoji manjšini na Koroškem nameni okoli poldrugi milijon evrov, medtem ko svoje nemško govoreče prebivalce financira s komaj 20.000 evri. Na srečanju, kjer so bili ob Sebastianu Kurzu prisotni še Karl Anderwald, Kathrin Stainer Hämmerler in koroški Slovenec Marjan Sturm, so prišli do ugotovitve, da bi bil evropski standard dvajsetkrat več denarja, torej 400.000 evrov.

 

Toda zdi se, da glede prihodnjega statusa Staroavtrijcev ne gre le za vprašanje financiranja s strani Republike Slovenije - pri čemer se lahko strinjamo, da je 20.000 evrov res miloščina! -, pač pa za zelo načelno in tudi pomembno odločitev glede priznanja obstoja nemško govoreče narodnostne skupine. Tudi če ima ta danes nekaj sto pripadnikov, nihče ne more zanikati njihovega obstoja, še manj pa dejstva, da so stoletja soustvarjali naš prostor in v njem živeli v sožitju in prijateljstvu z večinskim prebivalstvom. Prav zato bo odločitev glede njihovega (manjšinjskega) statusa bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo. Bo pa ta tema po naših informacijah kmalu prišla na dnevni red.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994