Razkrivamo

Pripravite se, nova avstrijska vlada bo odprla vprašanje manjšinskih pravic za Staroavstrijce v Sloveniji

Minulo sredo je avstrijska veleposlanica v Sloveniji v govoru, ki ga je imela na sprejemu ob avstrijskem državnem prazniku (Nationalfeiertag, Dan državnosti), posebej izpostavila vprašanje ureditve pravnega statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ali t.i. Staroavstrijcev. Ker bo njen nadrejeni, sedanji zunanji minister Sebastian Kurz, vsak čas postal novi avstrijski zvezni kancler, bi morala slovenska vlada veleposlaničine besede razumeti tudi v kontekstu nove politične stvarnosti na Dunaju. Pa je Cerarjeva vlada tega sposobna? 

29.10.2017 22:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Avstrija   Sebastian Kurz   ljudska stranka   svobodnjaki   Slovenija   nemška manjšina   Kočevarji   Staroavstrijci   ustava

Foto: Meinbezirk.at

Odločitev glede (manjšinjskega) statusa Staroavstrijcev v Sloveniji bo bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo.

Nedavne parlamentarne volitve v Avstriji so prinesle precejšnji zasuk v desno, kajti ne samo da je avstrijska ljudska stranka (ÖVP) na njih prepričljivo zmagala, ampak so slavili tudi svobodnjaki (FPÖ), s katerim bo vodja konservativcev Sebastian Kurz kot novi zvezni kancler skoraj zagotovo sestavil vlado. Še pred poldrugim desetletjem - ko je svobodnjake vodil pokojni Jörg Haider, ljudsko stranko pa Wolfgang Schüssel - je ravno takšna koalicija sprožala zgražanje, obsodbe in celo politični bojkot v večini članic Evropske unije, zaradi česar se je severna soseda znašla v krajši izolaciji. Toda Haiderja že dolgo ni več, svobodnjaki so si nadeli bolj človeški obraz, nenazadnje pa je tudi Evropska unija po fiasku s Španijo in Katalonijo postala povsem indiferentna do notranjepolitičnih ekscesov v svojih članicah. Prav zato bo bodoča vladna koalicija na Dunaju precej bolj desna, kot smo bili doslej vajeni, to pa bo nedvomno vplivalo na odnose s sosedami, torej tudi na Slovenijo. Ker migrantsko vprašanje (balkanska begunska pot) vsaj v tem trenutku neaktualno, bo Avstrija odnose s Slovenijo poskušala na novo opredeliti zlasti glede vprašanja t.i. nemško govoreče narodne skupnosti oziroma Staroavstrijcev, med katerimi najdemo tako Kočevske Nemce (Kočevarje) kot tudi vse tiste nemško govoreče slovenske državljane, ki so do leta 1945 predstavljali precejšnji del meščanske populacije predvsem na Štajerskem.

 

O tem, da se "nekaj pripravlja", lahko sklepamo iz predprazničnega sprejema minulo sredo v enem izmed ljubljanskih hotelov, na katerem je avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka v lepi slovenščini nagovorila prisotne goste in posebej izpostavila potrebo po tem, da naša država naposled le uredi pravni položaj nemško govoreče skupnosti. Med zbrano množico njene besede niso sprožile opaznih reakcij, kar si lahko razlagamo bodisi s tem, da je bilo tam zelo malo predstavnikov slovenske vlade oziroma da večina prisotnih niti ni razumela veleposlaničnine poante. A ker gre za prvi primer, ko je uradni predstavnik sosednje prijateljske države javno omenjal potrebo po priznanju "posebnih pravic" nemško govoreče skupnosti - pravzaprav bi to pomenilo, da bi Slovenija ob italijanski in madžarski priznala še avstrijsko manjšino -, je smiselno ugotoviti, za koga sploh gre in kakšne so dejanske možnosti, da bi se to zgodilo.

 

Staroavstrijce je oblast po letu 1945 zaradi kolektivne krivde pregnala ali pobila. Toda nekateri "Volksdeutscherji" so dejansko sodelovali z okupatorjem. Na sliki mariborski Nemci pozdravljajo Wehrmacht.

 

 

Slovenska ustava namreč pravi, da na ozemlju Republike Slovenije poleg Slovencev živita dve avtohtoni narodnostni skupnosti, in sicer italijanska in madžarska manjšina. Poleg njiju ustava eksplicitno omenja še romsko skupnost, ki ji prav tako daje poseben status. Nemško govoreči skupnosti naša država ne priznava nikakršnega statusa. Podobno politiko ima do Hrvatov, Srbov, Bošnjakov, Makedoncev, Albancev in še nekaterih narodov, ki prebivajo v Sloveniji. Formalna obrazložitev zelo jasna in decidirana: če ni avtohtonosti, ne more biti nobenih manjšinskih pravic (so pa lahko kakšne druge). V primeru belokranjskih Srbov, potomcev uskokov, ki so se tja naselili že v 16. stoletju, danes pa jih je le še okoli 300 in živijo v štirih vaseh (Miliči, Bojanci, Marindol, Paunoviči), argument avtohtonosti še kako obvelja. Podobno absurden je izgovor glede pomanjkanja avtohtonosti pri Kočevarjih, katerih prednike so k nam naselili že v 14. stoletju iz Bavarske. Živeli so v 176 vaseh, od katerih danes ni ostalo takorekoč nič. Pred leti je ugledna ameriška revija Smithsonian (vir) objavila prispevek o potomcih Kočevarjev, ki danes živijo v Združenih državah in se trudijo ohranjati svojo dediščino.

 

Pripadniki nemške in avstrijske nacionalnosti so stoletja živeli v različnih slovenskih mestih, njihovo nacionalno identiteto pa je iz lokalnega okolja iztrgala šele nacistična okupacija Slovenije, saj so nacisti od njih pričakovali lojalnost, ki je niso dobili v tolikšnji meri, kot so pričakovali. Še bolj usoden za nemško govoreče prebivalce Slovenije pa je bil konec vojne, ko jih je titoistični režim zaradi uveljavljanja t.i. kolektivne krivde v veliki večini primerov razglasil za sovražnike ljudstva. Nekatere so tudi pobili, skoraj vsi pa so bili prisiljeni pobegniti.

 

Tretja generacija Kočevarjev v Združenih državah Amerike si želi ohraniti spomin na domovino njihovih prednikov, Kočevskih Nemcev iz Slovenije. (Foto: Smithsonian)

 

 

Vprašanje t.i. Staroavstrijcev je bilo nekaj časa aktualno ob osamosvajanju Slovenije, morda tudi zaradi tihega pričakovanja Avstrije, da bo Slovenija zaradi hvaležnosti, ker je uradni Dunaj vseskozi podpiral slovensko osamosvajanje, vseeno priznala obstoj nemško govoreče skupnosti in Staroavstrijcem podelila status narodnostne manjšine. Toda formalne razprave med vladama - vsaj uradno! - o tem ni bilo nikoli. Poznavalci pravijo, da je slovenska stran sčasoma pristala na logiko, po kateri Avstrija ne bo odpirala te teme, če Slovenija ne bo vztrajala pri uveljavljanju nasledstva ADP in izpolnjevanju 7. člena Državne pogodbe o ustanovitvi Avstrije, ki daje Slovencem manjšinske pravice ne le na Koroškem, temveč tudi Štajerskem.

 

Staroavstrijci - lahko jim rečemo tudi nemško govoreča etnična skupnost v Sloveniji - so sicer združenih v pet kulturnih društev (Kulturno društvo nemško govorečih žena MostoviDruštvo Kočevarjev staroselcev, Kulturno društvo Celje ob SavinjiInternacionalno društvo Svobodni most in Kulturno društvo nemško govoreče mladine. Javnosti je bržkone bolj poznano Društvo Peter Kosler, ki pa zgolj skrbi za ohranjanje kulture prednikov in se ne ukvarja z ohranjanjem nemške etnične skupnosti. Podobne narave sta še Zavod za ohranitev kulturne dediščine Moschnitze Mošnice in Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik.

 

Zemljevid širšega Kočevskega, kjer so stoletja strnjeno živeli Kočevarji. Nacisti so jih leta 1942 preselili na Štajersko, njihove vasi pa so požgali Italijani, ki so se bali, da bi postale oporišča partizanov.

 

 

Bodoči avstrijski zvezni kancler Kurz je sicer že kot zunanji minister večkrat dal vedeti, da ga zanima vprašanje ureditve statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Na enem izmed srečanj na Koroškem, na katerim so sodelovali tudi predstavniki Staroavstrijcev iz Slovenije, je bilo omenjeno, da Slovenija vsako leto svoji manjšini na Koroškem nameni okoli poldrugi milijon evrov, medtem ko svoje nemško govoreče prebivalce financira s komaj 20.000 evri. Na srečanju, kjer so bili ob Sebastianu Kurzu prisotni še Karl Anderwald, Kathrin Stainer Hämmerler in koroški Slovenec Marjan Sturm, so prišli do ugotovitve, da bi bil evropski standard dvajsetkrat več denarja, torej 400.000 evrov.

 

Toda zdi se, da glede prihodnjega statusa Staroavtrijcev ne gre le za vprašanje financiranja s strani Republike Slovenije - pri čemer se lahko strinjamo, da je 20.000 evrov res miloščina! -, pač pa za zelo načelno in tudi pomembno odločitev glede priznanja obstoja nemško govoreče narodnostne skupine. Tudi če ima ta danes nekaj sto pripadnikov, nihče ne more zanikati njihovega obstoja, še manj pa dejstva, da so stoletja soustvarjali naš prostor in v njem živeli v sožitju in prijateljstvu z večinskim prebivalstvom. Prav zato bo odločitev glede njihovega (manjšinjskega) statusa bolj kot zgodovinske, pravne ali moralne narave na koncu - politična. Torej predmet trgovanja med Slovenijo in Avstrijo. Bo pa ta tema po naših informacijah kmalu prišla na dnevni red.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.771
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.531
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.318
04/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.919
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.703
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.222
07/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.214
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 705
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 691
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 721