Komentar

Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!

Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice reformacije. Eden od vzrokov za moje pisanje je okrogla miza v organizaciji pogosto prezrtega Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju, ki ga vodi dr. Draško Veselinovič. Okrogla miza se je zgodila v "hramu slovenskega gospodarstva", na njej pa je bilo govora prav o temi mojega zapisa – torej o stanju na področju financiranja slovenske znanosti. Verjeli ali ne, stopnja financiranja znanosti v Sloveniji je najnižja v Evropi! Navedeni podatek ima posebno vrednost ob dejstvu, da se odlično obiskane okrogle mize z najpomembnejšimi govorci, ki jih v tem trenutku lahko najdemo v Sloveniji, ni udeležil ne državni sekretar ministrstva za izobraževanjem znanost in šport, ne ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je takrat že v celoti zaključila svojo neuspešno predsedniško volilno kampanjo, za katero je po nekaterih podatkih porabila 100.000 evrov.

02.11.2017 22:59
Piše: Gregor Kos
Ključne besede:   Gregor Kos   znanost   državni zbor   vlada   Maja Makovec Brenčič   Draško Veselinovič

Foto: Mediaspeed

Komu je v interesu, da je stanje v slovenski znanosti in raziskovanju tako katastrofalno?

Najprej moti, da lahko konec leta 2017 še slišimo izgovore, ki se nanašajo na slovensko posebnost z imenom ZUJF oziroma Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil v letu 2012 potreben za uravnoteženje izgub, nastalih v mandatu 2004-2008. Naslednji moteč izgovor je ena redkih izjav, ki se jih kot pijanec plota oprijema rekorderka v interpelacijah – ministrica za zdravstvo (in nikakor ne za zdravje!) Milojka Kolar Celarc. Namreč, da je bilo v njenem času opravljenega več kot kadarkoli prej pod katerim koli ministrom ali v času katere koli vlade. Da tovrstnih iracionalnih izjav najmanj ne raztrgajo predstavniki medijev, je odraz stanja v slovenskih medijih in ponovno rezultat kontinuiranih načrtnih pritiskov kapitala na obvladovanje medijev v Sloveniji, ki so svoj moderni presežek prav tako doživeli v mandatu 2004-2008. In kot najpomemnejše – moti, da opozorila in pozitivne kritike osebe z zavidljivo in vsega spoštovanja vredno znanstveno kariero; osebe, ki je predsednica Sveta za znanost Republike Slovenije (imenovana v mandatu ministra Jerneja Pikala); osebe, ki bi ji moral predsednik republike Borut Pahor v aktualnem (in ne naslednjem) izročiti posebno odlikovanje za vsa dolgoletna prizadevanja na področju znanosti; osebe, ki je zadnjih dvajset let (!) direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo - dr. Tamara Turnšek Lah - ne dotaknejo prav nikogar! Z redko izjemo prej navedenega Draška Veselinoviča in njemu podobnih, žal ne-odločevalcev.

 

Da na osnovi njenih besed ne posvetijo vsi možni alarmi v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS), je razumljivo, saj je njen direktor bivši državni sekretar, kar je v Sloveniji politična funkcija, in kot tak zgolj nadaljuje politiko, ki jo je snoval v stranki, ki formalno ne obstaja (več), neformalno pa je njen vpliv višji oziroma večji kot vpliv katere koli parlamentarne stranke. Morebiti z izjemo Slovenske demokratske stranke. Da tovrstna opozorila, ki temeljijo na mednarodno preverjenih verodostojnih podatkih, ne povzročijo alarma na resornem ministrstvu, je prav tako razumljivo, saj aktualni državni sekretar v politiki nima omembe vredne moči, slednja je omejena del industrije, ministrica pa je svoj nivo razumevanja svoje funkcije in stanja v Sloveniji jasno izrazila z rezultatom na predsedniških volitvah. Namesto, da bi oseba, ki je v svojem mandatu tako rekoč usodno omajala ugled izobraževanja in znanosti z osebno vpletenostjo v afero davkoplačevalcem nepredstavljivih dodatkov za stalno pripraljenost, naredila vse, da bi popravila ugled stroke in jo ustrezno pozicionirala doma in v svetu, od stroke beži. Kar je, navsezadnje, najmanj razumljivo.

 

Kar ni razumljivo, je, da ne zasvetijo alarmi kopice svetovalcev za javno podobo vodstva izvršilne oblasti v Sloveniji in ne nazadnje samega predsednika vlade Mira Cerarja. Je problem, da se boji očitkov, da skrbi za svoje kolege? Je možno, da ne sliši opozoril, ne vidi mednarodno primerljivih verodostojnih podatkov? Seveda ne.

 

In že smo pri možnih vzrokih za zgoraj našteta agregatna stanja resornih odločevalcev. Ker zdravorazumskih razlogov ni, ker ni res, da sredstev ni (dovolj), saj je jasno, da prioritete postavlja vlada, sprejema pa državni zbor, nam ne preostane drugega, kot da pogled obrnemo:

 

Komu je v interesu, da je stanje v slovenski znanosti in raziskovanju tako katastrofalno?

 

Kdo pri slednjem najbolj profitira?

 

In glej ga zlomka, na vrhu tovrstnega spiska najdemo tuja podjetja in in javno-zasebne institucije, ki tako ali drugače tekmujejo tudi na slovenskem trgu za tržne deleže in javna in zasebna sredstva. Njim najverjetneje ne odgovarja, da bi imeli v opredeljenem boju dodatne konkurente. V primeru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in, kot vse kaže, načrtnega omejevanja njegovega razvoja s strani resorne ministrice in stranke SMC pri projektu, za katerega ima vrhunski mednarodno priznani inštitut pridobljena vsa dovoljenja in oprijemljivo finančno konstrukcijo, z lahkoto naštejemo tuja podjetja in javno-zasebne institucije, ki jim rast in razvoj NIB nikakor ni po godu. Ostaja vprašanje, če je mar možno, da je tovrsten interes dovolj visok, da omejuje slovenskega zakonodajalca v vlogi podpore slovenske znanosti? Zgodovina odločevalskega procesa na žalost govori v prid tovrstni bogokletni, napaka, slovenstvakletni tezi.

 

V tem mesececu bo potekala zadnja proračunska seja v aktualni sestavi državnega zbora. Predvideno večje število poslank in poslancev bo zadnjič v svoji karieri imelo možnost pritiska na tipko, ko bodo potrjevali proračunske izdatke in prioritete razvoja domovine (!). Njihova odločitev o podpori posameznim razojnim projektom sicer težko vpliva na spremembo volilnega uspeha oziroma neuspeha politične stranke, ki jo zastopajo, lahko pa vpliva na osebni ugled in integriteto posameznika ali posameznice ob odhodu iz "hrama demokracije". Tudi zavoljo njihovih naslednikov. Ne v hramu demokracije.

 

Gregor Kos je nekdanji generalni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, sicer pa tudi priznani strokovnjak za odnose z javnostmi in digitalne komunikacije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
17
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.962
02/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.716
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.895
04/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.193
05/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.869
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.240
07/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.877
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.187
09/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.827
10/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 656