Komentar

Ali Cerarjeva ministrica Maja Makovec Brenčič ve, da Slovenija za financiranje znanosti nameni najmanj v Evropi?!

Zapis o katastrofalnem stanju na področju financiranja znanosti v Sloveniji nastaja na večer obeleževanja častitiljive obletnice reformacije. Eden od vzrokov za moje pisanje je okrogla miza v organizaciji pogosto prezrtega Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja v Bruslju, ki ga vodi dr. Draško Veselinovič. Okrogla miza se je zgodila v "hramu slovenskega gospodarstva", na njej pa je bilo govora prav o temi mojega zapisa – torej o stanju na področju financiranja slovenske znanosti. Verjeli ali ne, stopnja financiranja znanosti v Sloveniji je najnižja v Evropi! Navedeni podatek ima posebno vrednost ob dejstvu, da se odlično obiskane okrogle mize z najpomembnejšimi govorci, ki jih v tem trenutku lahko najdemo v Sloveniji, ni udeležil ne državni sekretar ministrstva za izobraževanjem znanost in šport, ne ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je takrat že v celoti zaključila svojo neuspešno predsedniško volilno kampanjo, za katero je po nekaterih podatkih porabila 100.000 evrov.

02.11.2017 22:59
Piše: Gregor Kos
Ključne besede:   Gregor Kos   znanost   državni zbor   vlada   Maja Makovec Brenčič   Draško Veselinovič

Foto: Mediaspeed

Komu je v interesu, da je stanje v slovenski znanosti in raziskovanju tako katastrofalno?

Najprej moti, da lahko konec leta 2017 še slišimo izgovore, ki se nanašajo na slovensko posebnost z imenom ZUJF oziroma Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je bil v letu 2012 potreben za uravnoteženje izgub, nastalih v mandatu 2004-2008. Naslednji moteč izgovor je ena redkih izjav, ki se jih kot pijanec plota oprijema rekorderka v interpelacijah – ministrica za zdravstvo (in nikakor ne za zdravje!) Milojka Kolar Celarc. Namreč, da je bilo v njenem času opravljenega več kot kadarkoli prej pod katerim koli ministrom ali v času katere koli vlade. Da tovrstnih iracionalnih izjav najmanj ne raztrgajo predstavniki medijev, je odraz stanja v slovenskih medijih in ponovno rezultat kontinuiranih načrtnih pritiskov kapitala na obvladovanje medijev v Sloveniji, ki so svoj moderni presežek prav tako doživeli v mandatu 2004-2008. In kot najpomemnejše – moti, da opozorila in pozitivne kritike osebe z zavidljivo in vsega spoštovanja vredno znanstveno kariero; osebe, ki je predsednica Sveta za znanost Republike Slovenije (imenovana v mandatu ministra Jerneja Pikala); osebe, ki bi ji moral predsednik republike Borut Pahor v aktualnem (in ne naslednjem) izročiti posebno odlikovanje za vsa dolgoletna prizadevanja na področju znanosti; osebe, ki je zadnjih dvajset let (!) direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo - dr. Tamara Turnšek Lah - ne dotaknejo prav nikogar! Z redko izjemo prej navedenega Draška Veselinoviča in njemu podobnih, žal ne-odločevalcev.

 

Da na osnovi njenih besed ne posvetijo vsi možni alarmi v Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS), je razumljivo, saj je njen direktor bivši državni sekretar, kar je v Sloveniji politična funkcija, in kot tak zgolj nadaljuje politiko, ki jo je snoval v stranki, ki formalno ne obstaja (več), neformalno pa je njen vpliv višji oziroma večji kot vpliv katere koli parlamentarne stranke. Morebiti z izjemo Slovenske demokratske stranke. Da tovrstna opozorila, ki temeljijo na mednarodno preverjenih verodostojnih podatkih, ne povzročijo alarma na resornem ministrstvu, je prav tako razumljivo, saj aktualni državni sekretar v politiki nima omembe vredne moči, slednja je omejena del industrije, ministrica pa je svoj nivo razumevanja svoje funkcije in stanja v Sloveniji jasno izrazila z rezultatom na predsedniških volitvah. Namesto, da bi oseba, ki je v svojem mandatu tako rekoč usodno omajala ugled izobraževanja in znanosti z osebno vpletenostjo v afero davkoplačevalcem nepredstavljivih dodatkov za stalno pripraljenost, naredila vse, da bi popravila ugled stroke in jo ustrezno pozicionirala doma in v svetu, od stroke beži. Kar je, navsezadnje, najmanj razumljivo.

 

Kar ni razumljivo, je, da ne zasvetijo alarmi kopice svetovalcev za javno podobo vodstva izvršilne oblasti v Sloveniji in ne nazadnje samega predsednika vlade Mira Cerarja. Je problem, da se boji očitkov, da skrbi za svoje kolege? Je možno, da ne sliši opozoril, ne vidi mednarodno primerljivih verodostojnih podatkov? Seveda ne.

 

In že smo pri možnih vzrokih za zgoraj našteta agregatna stanja resornih odločevalcev. Ker zdravorazumskih razlogov ni, ker ni res, da sredstev ni (dovolj), saj je jasno, da prioritete postavlja vlada, sprejema pa državni zbor, nam ne preostane drugega, kot da pogled obrnemo:

 

Komu je v interesu, da je stanje v slovenski znanosti in raziskovanju tako katastrofalno?

 

Kdo pri slednjem najbolj profitira?

 

In glej ga zlomka, na vrhu tovrstnega spiska najdemo tuja podjetja in in javno-zasebne institucije, ki tako ali drugače tekmujejo tudi na slovenskem trgu za tržne deleže in javna in zasebna sredstva. Njim najverjetneje ne odgovarja, da bi imeli v opredeljenem boju dodatne konkurente. V primeru Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in, kot vse kaže, načrtnega omejevanja njegovega razvoja s strani resorne ministrice in stranke SMC pri projektu, za katerega ima vrhunski mednarodno priznani inštitut pridobljena vsa dovoljenja in oprijemljivo finančno konstrukcijo, z lahkoto naštejemo tuja podjetja in javno-zasebne institucije, ki jim rast in razvoj NIB nikakor ni po godu. Ostaja vprašanje, če je mar možno, da je tovrsten interes dovolj visok, da omejuje slovenskega zakonodajalca v vlogi podpore slovenske znanosti? Zgodovina odločevalskega procesa na žalost govori v prid tovrstni bogokletni, napaka, slovenstvakletni tezi.

 

V tem mesececu bo potekala zadnja proračunska seja v aktualni sestavi državnega zbora. Predvideno večje število poslank in poslancev bo zadnjič v svoji karieri imelo možnost pritiska na tipko, ko bodo potrjevali proračunske izdatke in prioritete razvoja domovine (!). Njihova odločitev o podpori posameznim razojnim projektom sicer težko vpliva na spremembo volilnega uspeha oziroma neuspeha politične stranke, ki jo zastopajo, lahko pa vpliva na osebni ugled in integriteto posameznika ali posameznice ob odhodu iz "hrama demokracije". Tudi zavoljo njihovih naslednikov. Ne v hramu demokracije.

 

Gregor Kos je nekdanji generalni sekretar Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, sicer pa tudi priznani strokovnjak za odnose z javnostmi in digitalne komunikacije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
4
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
2
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
10
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.918
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.809
03/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.698
04/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.312
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.484
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.328
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.430
08/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.915
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.263
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 17.391