Komentar

Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko

Osrednji napor Antonina Artauda je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h gledališču, zahteval je vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

04.11.2017 22:31
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antonin Artaud   gledališče   avantgarda   metafizika   Mirjana Miočinović   Jean Cazeneuve

Foto: arhiv portal+

Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju.

Redko premišljujem tisto, kar mi je najbližje. Tudi danes ne bo kaj prida drugače, saj zelo redko manifestiram svoje postgravitacijske oblike. Tako bo ostalo tudi v bodoče. Najraje reflektiram tisto, kar mi je tuje, a je istočasno občudovanja vredno. Točno to je zame Antonin Artaud! Želim si, da bi v vas vzbudil željo po lepi, antiliterarni gledališki nerazumljivosti. Ne vem zakaj sploh še spoštljivo gledam v hrbet literarnemu gledališču, že pred davnimi desetletji bi ga moral dokončno in v celoti zavreči. Že desetletja me utruja bolj ali manj predvidljiva fabulativna literarnost, ki nas vse skupaj brezprizivno obdaja. Fabulativna književnost je pri nas na oblasti že več kot 100 let.

 

Po povratku iz Zvezdnega mesta me je čakala na pisalni mizi pisemska ovojnica, v kateri je bila najnovejša izdaja knjige avtorice Mirjane Miočinović, Kruto gledališče s podnaslovom Izvor, eksperimenti in Artaudova sinteza. Premislek o Antoninu Artaudu in njegovem umetniškem življenju me vedno znova pretrese do srhljivih srag. Pred vami bom drugič premišljeval Artaudovo gledališko umetnost. Bil je globoko religiozen, verujoč, a istočasno pretresljivo poln dvomov. Intenzivno je izražal razkol med globoko vero in dvomom, to zmorejo le popolni duhovi. Njegov dualizem je bil veličasten. Ne poznam bolj kompleksnega pogleda, ki bi ga premoglo človeško bitje. Zlo postane nervozno ob takšni poziciji umetnika, začne stresati bes okrog sebe in prav komično opleta z njim.

 

Današnji komentar imam namen v celoti posvetiti Antoninu Artaudu in njegovemu gledališkemu vdihu brez izdiha. Vsebino komentarja bom reflektiral s pomočjo občutljivosti Mirjane Miočinović.

 

Neskončno modra redovnica, ki sem jo pred kratkim srečal, me je med drugim opozorila na to, da umetniški duhovi navkljub svojim projekcijam prevečkrat brodimo po lastnem ponosu. Menim, da tega ne bi mogla očitati umetniku Antoninu Artaudu.

 

Kratka obnova moje refleksije o Antoninu Artaudu, ki sem jo na portalu+ pred pol leta (vir) napisal ob srečanju z Mirjano Miočinović: Artudovo besedišče se nam oglaša kot obrednost, kot se oglaša beseda ob vsaki ponovitvi gledališke predstave. Naloga obrednega postopka je povezovanje s kozmičnim. Tudi v sekularnem svetu. Umetnost je ena od tistih znanj, ki je, kljub temu, da jih občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo, predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Tudi zato je umetnost med najbolj odgovornimi poklici. Ne ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti bi lahko bili eni redkih dokazov, da absolut le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze univerzalnemu se v umetnosti lahko osvobodimo le s paradoksom! Tako postanemo svobodni, istočasno pa se emancipiramo od nagona po svobodi. Antonin Artaud s svojo aktivno pozicijo najglobje vere in istočasno najglobjega dvoma izraža sveti paradoks. Konec obnove.

 

In zdaj vstopimo v sredico obredja: V obredu ne opazujemo kaznovanje človekovega dvoma, temveč na mistični ravni spremljamo zdravilni ukrep. Seveda je človekova nečistost toliko večja, kolikor je pomembnejše pravilo, ki ga je prekršil. Artaud pravi: "Pogosto se zgodi, da noč slabo zajezdi dušo in da s skušnjavami obremenjena in izmučena duša ne ve več dobro, od kod prihaja: ali od zgoraj ali od spodaj, iz svetlobe ali iz teme." Ne glede na to za kateri tabu gre, vselej se izkaže kot prepoved preobračanja utrjenega reda.

 

Artaud: "Če torej človek sprejeme samega sebe kot bitje brez zanimanja za Boga in brez vprašanj, je le še negiben avtomat, ustvarjalec dologočasja in blaznosti, ki ga je zapustila vsakršna zavest, in iz katerega je zbežala duša - še vedno čista duša, ki je začutila, da se bliža trenutek, ko bo avtomat izlegel zver, zver pa obscenga demona." Vsi obredi temeljijo na načelu, ki razloži nečisto naravo tistega, ki je zagrešil prepovedano dejanje. Temeljni značaj svetega je "sam postopek", kako se sveto izdela. Kako se umetnina ustvari ali, nasprotno, kako se umetnina proizvede. To sta dva enakovredna, a iz različnih izhodišč sprožena procesa. Dogodki, ki so se mi zvrstili v zadnjih dneh, so bili tako intenzivni, da jih je smiselno reflektirati z besedno zvezo - delovanje v budnem stanju.

 

Vsi mi smo Artaudova notranjost! Polna metafizke, strahu in kužnih bolezni.

 

Njegova gledališka razvojna črta zavrača kakršnokoli posnemanje česarkoli, bodisi psihološkega, moralnega ali socialnega. Zavrača gledališko umetnost, ki jemlje za svoj postopek iz literarnega nabora. Artaud dosledno zavrača gledališče kot zabavo. Zabava je človeška dejavnost, ki je oddaljena svetlobna leta stran od resnice. Artaud ne more sprejeti ideje gledališča kot nenehnega ponavljanja vseobsegajočega smisla napovedanega iz dejanja. Artaud se je zavzemal za gledališko gledališče kot samostojen medij, ki izhaja iz sebi značilnih sredstev, s sebi značilnim izražanjem, ki ga nima noben drug medij. Predvsem pa zanj gledališče ni prepis že poprej ustvarjenega smisla, temveč zapis lastnih pomenov. To je tisto, kar imenuje kruto gledališče. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteva povratek gledališča h gledališču, zahteva vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Antonina Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

 

Spanje in smrt.

 

Pozitivni obredi, ki izvršujejo sakralizacijo ali posvetitev človekovega bivanja, so mnogi. Od ceremonij, ki se nanašajo na prednike ali pa iniciacije mladih ljudi. Vse to služi temu, da živi ali mrtvi posamezniki dosežejo status, ki hkrati presega in istočasno potrjuje človekovo bivanje, zapiše Jean Cazeneuve v knjigi Sociologija obreda, in nadaljuje, da je bistveno to, da se opredeli vloga, ki jo imajo v religioznem življenju predniki. Človekova udeleženost pri svetem arhetipu je njegova lastna vloga bivanja, ki vzpostavi mitsko razmerje s predniki. Zato Antonin Artaud zahteva povratek gledališča k obredju. Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju. Temu se Antonin Artaud upre z vsem svojim znanjem o metafizičnih stvareh.

 

V finalu knjige o Antoninu Artaudu nam Mirjana Miočinović proizvede fascinanten mehanizem obrata, ko v tekst uvede marksističnega gledališkega reformatorja Bertolta Brechta, njegovo ravno tako veličastno sintezo, imenovano epsko gledališče, zato da bi ob njej bolj zasvetile Artaudove besede: Bisteveno je to, da se opredelijo vloge, človekova udeleženost pri svetem arhetipu. Pri Brechtu gledamo arhetip v pogledu na več generacij, ki se osmišljajo v zgodovinskih operacijah z metodo potujitve. Potujitev pa nam omogoča ravnovesje bivanja na planetu, da ne zblaznimo. Ne Artaud, ne Brecht ne spremljata na odru majhnih, preračunljivih moralnih bolečin, ne majhnih mestnih kompleskov, temveč tuzemsko in metafizično znakovje, ki nam z odra zapoje. Ne! Skupaj z odrom nam zapoje:

 

"Med temi znamenji je bilo znamenje križa, kot ga delajo katoliki, bilo pa je nešteto drugih. O vsem tem sem že pripovedoval v svojih rokopisih in v prihodnjih dneh bom to poskušal še enkrat opisati. Dotlej bodite prepričani o moji najtoplejši in najiskrenejši naklonjenosti."

(Antonin Artaud, Psihiatrična bolnišnica, Ulica Vieux Sens 1, Rodez, Aveyron)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Veliko steklo in nadškof Alojzij Šuštar v vonju vanilije
3
07.06.2020 01:00
Najmanj tri izjemne situacije so se mi zgodile s tremi nadškofi v različnih časovnih obdobjih. Za lažje razumevanje umetnine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.432
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.191
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.549
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.251
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.149
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.909
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.197
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.076
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.762
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.583