Komentar

Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko

Osrednji napor Antonina Artauda je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h gledališču, zahteval je vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

04.11.2017 22:31
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antonin Artaud   gledališče   avantgarda   metafizika   Mirjana Miočinović   Jean Cazeneuve

Foto: arhiv portal+

Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju.

Redko premišljujem tisto, kar mi je najbližje. Tudi danes ne bo kaj prida drugače, saj zelo redko manifestiram svoje postgravitacijske oblike. Tako bo ostalo tudi v bodoče. Najraje reflektiram tisto, kar mi je tuje, a je istočasno občudovanja vredno. Točno to je zame Antonin Artaud! Želim si, da bi v vas vzbudil željo po lepi, antiliterarni gledališki nerazumljivosti. Ne vem zakaj sploh še spoštljivo gledam v hrbet literarnemu gledališču, že pred davnimi desetletji bi ga moral dokončno in v celoti zavreči. Že desetletja me utruja bolj ali manj predvidljiva fabulativna literarnost, ki nas vse skupaj brezprizivno obdaja. Fabulativna književnost je pri nas na oblasti že več kot 100 let.

 

Po povratku iz Zvezdnega mesta me je čakala na pisalni mizi pisemska ovojnica, v kateri je bila najnovejša izdaja knjige avtorice Mirjane Miočinović, Kruto gledališče s podnaslovom Izvor, eksperimenti in Artaudova sinteza. Premislek o Antoninu Artaudu in njegovem umetniškem življenju me vedno znova pretrese do srhljivih srag. Pred vami bom drugič premišljeval Artaudovo gledališko umetnost. Bil je globoko religiozen, verujoč, a istočasno pretresljivo poln dvomov. Intenzivno je izražal razkol med globoko vero in dvomom, to zmorejo le popolni duhovi. Njegov dualizem je bil veličasten. Ne poznam bolj kompleksnega pogleda, ki bi ga premoglo človeško bitje. Zlo postane nervozno ob takšni poziciji umetnika, začne stresati bes okrog sebe in prav komično opleta z njim.

 

Današnji komentar imam namen v celoti posvetiti Antoninu Artaudu in njegovemu gledališkemu vdihu brez izdiha. Vsebino komentarja bom reflektiral s pomočjo občutljivosti Mirjane Miočinović.

 

Neskončno modra redovnica, ki sem jo pred kratkim srečal, me je med drugim opozorila na to, da umetniški duhovi navkljub svojim projekcijam prevečkrat brodimo po lastnem ponosu. Menim, da tega ne bi mogla očitati umetniku Antoninu Artaudu.

 

Kratka obnova moje refleksije o Antoninu Artaudu, ki sem jo na portalu+ pred pol leta (vir) napisal ob srečanju z Mirjano Miočinović: Artudovo besedišče se nam oglaša kot obrednost, kot se oglaša beseda ob vsaki ponovitvi gledališke predstave. Naloga obrednega postopka je povezovanje s kozmičnim. Tudi v sekularnem svetu. Umetnost je ena od tistih znanj, ki je, kljub temu, da jih občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo, predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Tudi zato je umetnost med najbolj odgovornimi poklici. Ne ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti bi lahko bili eni redkih dokazov, da absolut le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze univerzalnemu se v umetnosti lahko osvobodimo le s paradoksom! Tako postanemo svobodni, istočasno pa se emancipiramo od nagona po svobodi. Antonin Artaud s svojo aktivno pozicijo najglobje vere in istočasno najglobjega dvoma izraža sveti paradoks. Konec obnove.

 

In zdaj vstopimo v sredico obredja: V obredu ne opazujemo kaznovanje človekovega dvoma, temveč na mistični ravni spremljamo zdravilni ukrep. Seveda je človekova nečistost toliko večja, kolikor je pomembnejše pravilo, ki ga je prekršil. Artaud pravi: "Pogosto se zgodi, da noč slabo zajezdi dušo in da s skušnjavami obremenjena in izmučena duša ne ve več dobro, od kod prihaja: ali od zgoraj ali od spodaj, iz svetlobe ali iz teme." Ne glede na to za kateri tabu gre, vselej se izkaže kot prepoved preobračanja utrjenega reda.

 

Artaud: "Če torej človek sprejeme samega sebe kot bitje brez zanimanja za Boga in brez vprašanj, je le še negiben avtomat, ustvarjalec dologočasja in blaznosti, ki ga je zapustila vsakršna zavest, in iz katerega je zbežala duša - še vedno čista duša, ki je začutila, da se bliža trenutek, ko bo avtomat izlegel zver, zver pa obscenga demona." Vsi obredi temeljijo na načelu, ki razloži nečisto naravo tistega, ki je zagrešil prepovedano dejanje. Temeljni značaj svetega je "sam postopek", kako se sveto izdela. Kako se umetnina ustvari ali, nasprotno, kako se umetnina proizvede. To sta dva enakovredna, a iz različnih izhodišč sprožena procesa. Dogodki, ki so se mi zvrstili v zadnjih dneh, so bili tako intenzivni, da jih je smiselno reflektirati z besedno zvezo - delovanje v budnem stanju.

 

Vsi mi smo Artaudova notranjost! Polna metafizke, strahu in kužnih bolezni.

 

Njegova gledališka razvojna črta zavrača kakršnokoli posnemanje česarkoli, bodisi psihološkega, moralnega ali socialnega. Zavrača gledališko umetnost, ki jemlje za svoj postopek iz literarnega nabora. Artaud dosledno zavrača gledališče kot zabavo. Zabava je človeška dejavnost, ki je oddaljena svetlobna leta stran od resnice. Artaud ne more sprejeti ideje gledališča kot nenehnega ponavljanja vseobsegajočega smisla napovedanega iz dejanja. Artaud se je zavzemal za gledališko gledališče kot samostojen medij, ki izhaja iz sebi značilnih sredstev, s sebi značilnim izražanjem, ki ga nima noben drug medij. Predvsem pa zanj gledališče ni prepis že poprej ustvarjenega smisla, temveč zapis lastnih pomenov. To je tisto, kar imenuje kruto gledališče. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteva povratek gledališča h gledališču, zahteva vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Antonina Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

 

Spanje in smrt.

 

Pozitivni obredi, ki izvršujejo sakralizacijo ali posvetitev človekovega bivanja, so mnogi. Od ceremonij, ki se nanašajo na prednike ali pa iniciacije mladih ljudi. Vse to služi temu, da živi ali mrtvi posamezniki dosežejo status, ki hkrati presega in istočasno potrjuje človekovo bivanje, zapiše Jean Cazeneuve v knjigi Sociologija obreda, in nadaljuje, da je bistveno to, da se opredeli vloga, ki jo imajo v religioznem življenju predniki. Človekova udeleženost pri svetem arhetipu je njegova lastna vloga bivanja, ki vzpostavi mitsko razmerje s predniki. Zato Antonin Artaud zahteva povratek gledališča k obredju. Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju. Temu se Antonin Artaud upre z vsem svojim znanjem o metafizičnih stvareh.

 

V finalu knjige o Antoninu Artaudu nam Mirjana Miočinović proizvede fascinanten mehanizem obrata, ko v tekst uvede marksističnega gledališkega reformatorja Bertolta Brechta, njegovo ravno tako veličastno sintezo, imenovano epsko gledališče, zato da bi ob njej bolj zasvetile Artaudove besede: Bisteveno je to, da se opredelijo vloge, človekova udeleženost pri svetem arhetipu. Pri Brechtu gledamo arhetip v pogledu na več generacij, ki se osmišljajo v zgodovinskih operacijah z metodo potujitve. Potujitev pa nam omogoča ravnovesje bivanja na planetu, da ne zblaznimo. Ne Artaud, ne Brecht ne spremljata na odru majhnih, preračunljivih moralnih bolečin, ne majhnih mestnih kompleskov, temveč tuzemsko in metafizično znakovje, ki nam z odra zapoje. Ne! Skupaj z odrom nam zapoje:

 

"Med temi znamenji je bilo znamenje križa, kot ga delajo katoliki, bilo pa je nešteto drugih. O vsem tem sem že pripovedoval v svojih rokopisih in v prihodnjih dneh bom to poskušal še enkrat opisati. Dotlej bodite prepričani o moji najtoplejši in najiskrenejši naklonjenosti."

(Antonin Artaud, Psihiatrična bolnišnica, Ulica Vieux Sens 1, Rodez, Aveyron)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
10
23.09.2021 22:10
Četrti val niti še ni dosegel vrha, pa je zdravstveni sistem že začel razpadati. Če kdo misli, da pretiravam, se na žalost moti. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
10
22.09.2021 21:00
V teh dneh so me mnogi spraševali, zakaj sem se premislil in se prijavil na razpis za generalnega direktorjaFursa, čeprav sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
24
21.09.2021 21:00
Vsakodnevno prejemam grozilna pisma od neznanih ljudi, ki mi grozijo, ker vabim ljudi na cepljenje in ker javno povem, da je ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
11
20.09.2021 21:30
Vlade tistih držav, ki proizvajajo cepiva (Združene države Amerike, članice Evropske unije, Združeno kraljestvo, Indija, Rusija ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
16
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
12
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 2.999
02/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.628
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.980
04/
Po četrtem valu bo slovensko zdravstvo kot Hirošima, Slovenci pa se bodo še vedno prepirali, ali virus resnično obstaja
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.812
05/
Šest dokazov, ki bodo ovrgli trditve zanikovalcev virusa SARS-Cov-2
Milan Krek
Ogledov: 1.399
06/
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
Vili Kovačič
Ogledov: 1.314
07/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.394
08/
Ali bom izbran za generalnega direktorja FURS, je odvisno do komisije, ministra za finance in vlade
Ivan Simič
Ogledov: 942
09/
Pred vrhom o cepivih: Proizvajalci cepiv morajo povečati proizvodnjo
Jeffrey Sachs
Ogledov: 774
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 796