Komentar

Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko

Osrednji napor Antonina Artauda je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h gledališču, zahteval je vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

04.11.2017 22:31
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antonin Artaud   gledališče   avantgarda   metafizika   Mirjana Miočinović   Jean Cazeneuve

Foto: arhiv portal+

Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju.

Redko premišljujem tisto, kar mi je najbližje. Tudi danes ne bo kaj prida drugače, saj zelo redko manifestiram svoje postgravitacijske oblike. Tako bo ostalo tudi v bodoče. Najraje reflektiram tisto, kar mi je tuje, a je istočasno občudovanja vredno. Točno to je zame Antonin Artaud! Želim si, da bi v vas vzbudil željo po lepi, antiliterarni gledališki nerazumljivosti. Ne vem zakaj sploh še spoštljivo gledam v hrbet literarnemu gledališču, že pred davnimi desetletji bi ga moral dokončno in v celoti zavreči. Že desetletja me utruja bolj ali manj predvidljiva fabulativna literarnost, ki nas vse skupaj brezprizivno obdaja. Fabulativna književnost je pri nas na oblasti že več kot 100 let.

 

Po povratku iz Zvezdnega mesta me je čakala na pisalni mizi pisemska ovojnica, v kateri je bila najnovejša izdaja knjige avtorice Mirjane Miočinović, Kruto gledališče s podnaslovom Izvor, eksperimenti in Artaudova sinteza. Premislek o Antoninu Artaudu in njegovem umetniškem življenju me vedno znova pretrese do srhljivih srag. Pred vami bom drugič premišljeval Artaudovo gledališko umetnost. Bil je globoko religiozen, verujoč, a istočasno pretresljivo poln dvomov. Intenzivno je izražal razkol med globoko vero in dvomom, to zmorejo le popolni duhovi. Njegov dualizem je bil veličasten. Ne poznam bolj kompleksnega pogleda, ki bi ga premoglo človeško bitje. Zlo postane nervozno ob takšni poziciji umetnika, začne stresati bes okrog sebe in prav komično opleta z njim.

 

Današnji komentar imam namen v celoti posvetiti Antoninu Artaudu in njegovemu gledališkemu vdihu brez izdiha. Vsebino komentarja bom reflektiral s pomočjo občutljivosti Mirjane Miočinović.

 

Neskončno modra redovnica, ki sem jo pred kratkim srečal, me je med drugim opozorila na to, da umetniški duhovi navkljub svojim projekcijam prevečkrat brodimo po lastnem ponosu. Menim, da tega ne bi mogla očitati umetniku Antoninu Artaudu.

 

Kratka obnova moje refleksije o Antoninu Artaudu, ki sem jo na portalu+ pred pol leta (vir) napisal ob srečanju z Mirjano Miočinović: Artudovo besedišče se nam oglaša kot obrednost, kot se oglaša beseda ob vsaki ponovitvi gledališke predstave. Naloga obrednega postopka je povezovanje s kozmičnim. Tudi v sekularnem svetu. Umetnost je ena od tistih znanj, ki je, kljub temu, da jih občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo, predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Tudi zato je umetnost med najbolj odgovornimi poklici. Ne ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti bi lahko bili eni redkih dokazov, da absolut le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze univerzalnemu se v umetnosti lahko osvobodimo le s paradoksom! Tako postanemo svobodni, istočasno pa se emancipiramo od nagona po svobodi. Antonin Artaud s svojo aktivno pozicijo najglobje vere in istočasno najglobjega dvoma izraža sveti paradoks. Konec obnove.

 

In zdaj vstopimo v sredico obredja: V obredu ne opazujemo kaznovanje človekovega dvoma, temveč na mistični ravni spremljamo zdravilni ukrep. Seveda je človekova nečistost toliko večja, kolikor je pomembnejše pravilo, ki ga je prekršil. Artaud pravi: "Pogosto se zgodi, da noč slabo zajezdi dušo in da s skušnjavami obremenjena in izmučena duša ne ve več dobro, od kod prihaja: ali od zgoraj ali od spodaj, iz svetlobe ali iz teme." Ne glede na to za kateri tabu gre, vselej se izkaže kot prepoved preobračanja utrjenega reda.

 

Artaud: "Če torej človek sprejeme samega sebe kot bitje brez zanimanja za Boga in brez vprašanj, je le še negiben avtomat, ustvarjalec dologočasja in blaznosti, ki ga je zapustila vsakršna zavest, in iz katerega je zbežala duša - še vedno čista duša, ki je začutila, da se bliža trenutek, ko bo avtomat izlegel zver, zver pa obscenga demona." Vsi obredi temeljijo na načelu, ki razloži nečisto naravo tistega, ki je zagrešil prepovedano dejanje. Temeljni značaj svetega je "sam postopek", kako se sveto izdela. Kako se umetnina ustvari ali, nasprotno, kako se umetnina proizvede. To sta dva enakovredna, a iz različnih izhodišč sprožena procesa. Dogodki, ki so se mi zvrstili v zadnjih dneh, so bili tako intenzivni, da jih je smiselno reflektirati z besedno zvezo - delovanje v budnem stanju.

 

Vsi mi smo Artaudova notranjost! Polna metafizke, strahu in kužnih bolezni.

 

Njegova gledališka razvojna črta zavrača kakršnokoli posnemanje česarkoli, bodisi psihološkega, moralnega ali socialnega. Zavrača gledališko umetnost, ki jemlje za svoj postopek iz literarnega nabora. Artaud dosledno zavrača gledališče kot zabavo. Zabava je človeška dejavnost, ki je oddaljena svetlobna leta stran od resnice. Artaud ne more sprejeti ideje gledališča kot nenehnega ponavljanja vseobsegajočega smisla napovedanega iz dejanja. Artaud se je zavzemal za gledališko gledališče kot samostojen medij, ki izhaja iz sebi značilnih sredstev, s sebi značilnim izražanjem, ki ga nima noben drug medij. Predvsem pa zanj gledališče ni prepis že poprej ustvarjenega smisla, temveč zapis lastnih pomenov. To je tisto, kar imenuje kruto gledališče. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteva povratek gledališča h gledališču, zahteva vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Antonina Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

 

Spanje in smrt.

 

Pozitivni obredi, ki izvršujejo sakralizacijo ali posvetitev človekovega bivanja, so mnogi. Od ceremonij, ki se nanašajo na prednike ali pa iniciacije mladih ljudi. Vse to služi temu, da živi ali mrtvi posamezniki dosežejo status, ki hkrati presega in istočasno potrjuje človekovo bivanje, zapiše Jean Cazeneuve v knjigi Sociologija obreda, in nadaljuje, da je bistveno to, da se opredeli vloga, ki jo imajo v religioznem življenju predniki. Človekova udeleženost pri svetem arhetipu je njegova lastna vloga bivanja, ki vzpostavi mitsko razmerje s predniki. Zato Antonin Artaud zahteva povratek gledališča k obredju. Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju. Temu se Antonin Artaud upre z vsem svojim znanjem o metafizičnih stvareh.

 

V finalu knjige o Antoninu Artaudu nam Mirjana Miočinović proizvede fascinanten mehanizem obrata, ko v tekst uvede marksističnega gledališkega reformatorja Bertolta Brechta, njegovo ravno tako veličastno sintezo, imenovano epsko gledališče, zato da bi ob njej bolj zasvetile Artaudove besede: Bisteveno je to, da se opredelijo vloge, človekova udeleženost pri svetem arhetipu. Pri Brechtu gledamo arhetip v pogledu na več generacij, ki se osmišljajo v zgodovinskih operacijah z metodo potujitve. Potujitev pa nam omogoča ravnovesje bivanja na planetu, da ne zblaznimo. Ne Artaud, ne Brecht ne spremljata na odru majhnih, preračunljivih moralnih bolečin, ne majhnih mestnih kompleskov, temveč tuzemsko in metafizično znakovje, ki nam z odra zapoje. Ne! Skupaj z odrom nam zapoje:

 

"Med temi znamenji je bilo znamenje križa, kot ga delajo katoliki, bilo pa je nešteto drugih. O vsem tem sem že pripovedoval v svojih rokopisih in v prihodnjih dneh bom to poskušal še enkrat opisati. Dotlej bodite prepričani o moji najtoplejši in najiskrenejši naklonjenosti."

(Antonin Artaud, Psihiatrična bolnišnica, Ulica Vieux Sens 1, Rodez, Aveyron)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.114
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.303
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.142
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.727
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.474
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.336
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.262
08/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 939
09/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.026
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.777