Komentar

Artaudovo kruto gledališče v zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko

Osrednji napor Antonina Artauda je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteval je povratek gledališča h gledališču, zahteval je vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

04.11.2017 22:31
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antonin Artaud   gledališče   avantgarda   metafizika   Mirjana Miočinović   Jean Cazeneuve

Foto: arhiv portal+

Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju.

Redko premišljujem tisto, kar mi je najbližje. Tudi danes ne bo kaj prida drugače, saj zelo redko manifestiram svoje postgravitacijske oblike. Tako bo ostalo tudi v bodoče. Najraje reflektiram tisto, kar mi je tuje, a je istočasno občudovanja vredno. Točno to je zame Antonin Artaud! Želim si, da bi v vas vzbudil željo po lepi, antiliterarni gledališki nerazumljivosti. Ne vem zakaj sploh še spoštljivo gledam v hrbet literarnemu gledališču, že pred davnimi desetletji bi ga moral dokončno in v celoti zavreči. Že desetletja me utruja bolj ali manj predvidljiva fabulativna literarnost, ki nas vse skupaj brezprizivno obdaja. Fabulativna književnost je pri nas na oblasti že več kot 100 let.

 

Po povratku iz Zvezdnega mesta me je čakala na pisalni mizi pisemska ovojnica, v kateri je bila najnovejša izdaja knjige avtorice Mirjane Miočinović, Kruto gledališče s podnaslovom Izvor, eksperimenti in Artaudova sinteza. Premislek o Antoninu Artaudu in njegovem umetniškem življenju me vedno znova pretrese do srhljivih srag. Pred vami bom drugič premišljeval Artaudovo gledališko umetnost. Bil je globoko religiozen, verujoč, a istočasno pretresljivo poln dvomov. Intenzivno je izražal razkol med globoko vero in dvomom, to zmorejo le popolni duhovi. Njegov dualizem je bil veličasten. Ne poznam bolj kompleksnega pogleda, ki bi ga premoglo človeško bitje. Zlo postane nervozno ob takšni poziciji umetnika, začne stresati bes okrog sebe in prav komično opleta z njim.

 

Današnji komentar imam namen v celoti posvetiti Antoninu Artaudu in njegovemu gledališkemu vdihu brez izdiha. Vsebino komentarja bom reflektiral s pomočjo občutljivosti Mirjane Miočinović.

 

Neskončno modra redovnica, ki sem jo pred kratkim srečal, me je med drugim opozorila na to, da umetniški duhovi navkljub svojim projekcijam prevečkrat brodimo po lastnem ponosu. Menim, da tega ne bi mogla očitati umetniku Antoninu Artaudu.

 

Kratka obnova moje refleksije o Antoninu Artaudu, ki sem jo na portalu+ pred pol leta (vir) napisal ob srečanju z Mirjano Miočinović: Artudovo besedišče se nam oglaša kot obrednost, kot se oglaša beseda ob vsaki ponovitvi gledališke predstave. Naloga obrednega postopka je povezovanje s kozmičnim. Tudi v sekularnem svetu. Umetnost je ena od tistih znanj, ki je, kljub temu, da jih občudujemo, nevarnejše od vseh nevarnosti, ki ji pozna človeštvo, predvsem zaradi daljnosežnosti umetniškega delovanja. Tudi zato je umetnost med najbolj odgovornimi poklici. Ne ker oblikuje lepe predmete ali stavke, temveč zato, ker se natančno zaveda tabujev. Ti bi lahko bili eni redkih dokazov, da absolut le obstaja. Od tabuja in njemu lastne zaveze univerzalnemu se v umetnosti lahko osvobodimo le s paradoksom! Tako postanemo svobodni, istočasno pa se emancipiramo od nagona po svobodi. Antonin Artaud s svojo aktivno pozicijo najglobje vere in istočasno najglobjega dvoma izraža sveti paradoks. Konec obnove.

 

In zdaj vstopimo v sredico obredja: V obredu ne opazujemo kaznovanje človekovega dvoma, temveč na mistični ravni spremljamo zdravilni ukrep. Seveda je človekova nečistost toliko večja, kolikor je pomembnejše pravilo, ki ga je prekršil. Artaud pravi: "Pogosto se zgodi, da noč slabo zajezdi dušo in da s skušnjavami obremenjena in izmučena duša ne ve več dobro, od kod prihaja: ali od zgoraj ali od spodaj, iz svetlobe ali iz teme." Ne glede na to za kateri tabu gre, vselej se izkaže kot prepoved preobračanja utrjenega reda.

 

Artaud: "Če torej človek sprejeme samega sebe kot bitje brez zanimanja za Boga in brez vprašanj, je le še negiben avtomat, ustvarjalec dologočasja in blaznosti, ki ga je zapustila vsakršna zavest, in iz katerega je zbežala duša - še vedno čista duša, ki je začutila, da se bliža trenutek, ko bo avtomat izlegel zver, zver pa obscenga demona." Vsi obredi temeljijo na načelu, ki razloži nečisto naravo tistega, ki je zagrešil prepovedano dejanje. Temeljni značaj svetega je "sam postopek", kako se sveto izdela. Kako se umetnina ustvari ali, nasprotno, kako se umetnina proizvede. To sta dva enakovredna, a iz različnih izhodišč sprožena procesa. Dogodki, ki so se mi zvrstili v zadnjih dneh, so bili tako intenzivni, da jih je smiselno reflektirati z besedno zvezo - delovanje v budnem stanju.

 

Vsi mi smo Artaudova notranjost! Polna metafizke, strahu in kužnih bolezni.

 

Njegova gledališka razvojna črta zavrača kakršnokoli posnemanje česarkoli, bodisi psihološkega, moralnega ali socialnega. Zavrača gledališko umetnost, ki jemlje za svoj postopek iz literarnega nabora. Artaud dosledno zavrača gledališče kot zabavo. Zabava je človeška dejavnost, ki je oddaljena svetlobna leta stran od resnice. Artaud ne more sprejeti ideje gledališča kot nenehnega ponavljanja vseobsegajočega smisla napovedanega iz dejanja. Artaud se je zavzemal za gledališko gledališče kot samostojen medij, ki izhaja iz sebi značilnih sredstev, s sebi značilnim izražanjem, ki ga nima noben drug medij. Predvsem pa zanj gledališče ni prepis že poprej ustvarjenega smisla, temveč zapis lastnih pomenov. To je tisto, kar imenuje kruto gledališče. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da gledališče odmakne od literature. Zahteva povratek gledališča h gledališču, zahteva vizualno harmonijo predstave in surovost do sebe in do drugih. Osrednji dvom, ki vodi Antonina Artauda, je usmerjen proti zahodni civilizaciji, ki je že zdavnaj izgubila stik z metafiziko.

 

Spanje in smrt.

 

Pozitivni obredi, ki izvršujejo sakralizacijo ali posvetitev človekovega bivanja, so mnogi. Od ceremonij, ki se nanašajo na prednike ali pa iniciacije mladih ljudi. Vse to služi temu, da živi ali mrtvi posamezniki dosežejo status, ki hkrati presega in istočasno potrjuje človekovo bivanje, zapiše Jean Cazeneuve v knjigi Sociologija obreda, in nadaljuje, da je bistveno to, da se opredeli vloga, ki jo imajo v religioznem življenju predniki. Človekova udeleženost pri svetem arhetipu je njegova lastna vloga bivanja, ki vzpostavi mitsko razmerje s predniki. Zato Antonin Artaud zahteva povratek gledališča k obredju. Približevanje resnici se poruši v tistem trenutku, ko gledališče ne vstopa več v bistveno s pomočjo obredja, temveč s svojo mimetično igralsko aparaturo začne oponašati življenje. S tem se potencira neznosna umetelnost. To je takrat, ko rečemo, da je na odru skoraj tako kot v življenju. Temu se Antonin Artaud upre z vsem svojim znanjem o metafizičnih stvareh.

 

V finalu knjige o Antoninu Artaudu nam Mirjana Miočinović proizvede fascinanten mehanizem obrata, ko v tekst uvede marksističnega gledališkega reformatorja Bertolta Brechta, njegovo ravno tako veličastno sintezo, imenovano epsko gledališče, zato da bi ob njej bolj zasvetile Artaudove besede: Bisteveno je to, da se opredelijo vloge, človekova udeleženost pri svetem arhetipu. Pri Brechtu gledamo arhetip v pogledu na več generacij, ki se osmišljajo v zgodovinskih operacijah z metodo potujitve. Potujitev pa nam omogoča ravnovesje bivanja na planetu, da ne zblaznimo. Ne Artaud, ne Brecht ne spremljata na odru majhnih, preračunljivih moralnih bolečin, ne majhnih mestnih kompleskov, temveč tuzemsko in metafizično znakovje, ki nam z odra zapoje. Ne! Skupaj z odrom nam zapoje:

 

"Med temi znamenji je bilo znamenje križa, kot ga delajo katoliki, bilo pa je nešteto drugih. O vsem tem sem že pripovedoval v svojih rokopisih in v prihodnjih dneh bom to poskušal še enkrat opisati. Dotlej bodite prepričani o moji najtoplejši in najiskrenejši naklonjenosti."

(Antonin Artaud, Psihiatrična bolnišnica, Ulica Vieux Sens 1, Rodez, Aveyron)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.651
02/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.963
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.193
04/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.999
05/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.615
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.126
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.025
08/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 939
09/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.834
10/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.472