Razkrivamo

Katalonija ali demokracija v Španiji: Ideološki boj med monarhisti in republikanci

Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z legitimnimi nacionalnimi zahtevami Kataloncev oziroma njihovega zdaj že odstavljenega vodstva. Hkrati je nekaj hudo narobe tudi z institucijami, ki naj bi na ravni Evropske unije skrbele za uveljavljanje enakih pravic za vse državljane Evrope.

04.11.2017 23:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   Evropska komisija   Jean-Claude Juncker   Antonio Tajani   Angela Merkel

Vulgarni Jean-Claude Juncker, šef Evropske komisije in naduti Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta, sta poosebljeno moralno dno Evropske unije, v kateri ima glavno besedo tako ali tako nekdo tretji - in sicer nemška kanclerka Angela Merkel.

V zadnjem mesecu smo na portalu+ objavili nadpovprečno veliko število prispevkov o Kataloniji. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da smo se kljub svoji majhnosti med slovenskimi mediji v tem pogledu nadpovprečno dobro odrezali. Na to kaže tudi dvig branosti, ki je oktobra presegel 70.000 enkratnih mesečnih uporabnikov (unique users), med katerimi je Google Analytics zaznal okoli 5.000 španskih (katalonskih) IP naslovov. V tem času me je marsikdo radovedno spraševal, kako to, da smo se kot medij tako očitno izpostavili glede katalonskega vprašanja. Zakaj smo se? Ne zaradi moje osebne kaprice ali pa celo zato, ker bi nas - no, pa še številnih drugih Slovencev, ki so se izpostavili kot zagovorniki pravice Katalonije do samoodločbe - katalonska vlada podkupila. Prav ste prebrali. Da sem prejel denar za podporo Kataloniji, so me na tviterju obtoževali neki Španci (?), pri čemer me je skoraj sočasno dober poznavalec socialnih medijev opozoril, da naj bi španska vlada angažirala armado spletnih aktivistov, da bi izboljšali njeno javno podobo, hkrati pa omadeževali Katalonijo oziroma katalonske secesionistične voditelje. O tem, da na svetovnem spletu že poldrugi mesec divja vojna na Pirinejskem polotoku, ni nobenega dvoma. Konec koncev je vlada v Madridu s hekerskimi napadi in elektronskim motenjem 1. oktobra uspela onesposobiti več naprav za elektronsko glasovanje na referendumu o neodvisnosti Katalonije. Še bolj se je načrt za širšo medijsko podreditev uporne province izkazal v nameri Madrida, da vzpostavi nadzor nad tremi strateško pomembnimi katalonskimi mediji: televizijo TV3, katalonskim radiom ter tiskovno agencijo ACN, o čemer je naš portal prav tako že poročal (vir).

 

Catalonia Today je za bralce portala+ dostopna v pdf verziji tukaj.

 

 

Portal+ se je prejšnji mesec angažiral tudi kot platforma Izjave skupine intelektualcev o Kataloniji (vir), ki sta jo skupaj z mojo malenkostjo sooblikovala Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič, podpisali pa tudi Marko VoljčLaris GaiserMitja ČanderMaja Čepin ČanderJurij PaljkBernard NežmahFranci ZavrlSebastjan JeretičBlaž MrevljeDunja ZupančičDragan ŽivadinovDemeter BitencBorut TrekmanBojan BrezigarSamo VeselDrago GajoGregor MesaričJože Horvat, Alenka Vrečar idr. Odgovor, zakaj takšna izjava, je identičen tistemu, ki sem ga odprl uvodoma - namreč zakaj takšen angažma okoli Katalonije.

 

Zato, ker gre za vprašanje Evrope, katere del smo tudi mi.

 

Zato, ker gre dejansko za lakmusov test naše državljanske in evropske zavesti.

 

Katalonija namreč ni zgolj nekakšna notranja zadeva Španije, kot nas prepričujejo tudi takorekoč vsi vodilni evropski politiki, ki so se doslej s tem v zvezi oglašali, še zlasti pa funkcionarji Evropske komisije, Evropskega parlamenta in drugih bruseljskih institucij. Katalonija je del Evropske unije in Katalonci so tako kot mi - državljani Evrope. In ta združena Evropa je nastala na pogorišču grozljivih zgodovinskih (pre)izkušenj. Ta združena Evropa, za katero se je Junckerjeva komisija ob nastopu mandata pridušala, da se v prihodnjih letih ne bo več širila, je nastala kot antiteza totalitarni Evropi, Evropi policijskih držav, Evropi diktatur.

 

Zaradi tega pač ne vzdrži teza, da imamo državljani Evrope dolžnost biti tiho, ko naše sodržavljane, ki želijo demokratično glasovati na referendumu, pretepa španski represivni aparat. Nihče nam ne more ukazovati, naj molčimo, ko se sredi Evrope teptajo človekove in državljanske pravice. Še najmanj pa evropski birokrati, ki na svoje položaje niso bili izvoljeni, ampak imenovani. Prvi med enakimi, primus inter pares v tej druščini je dolgoletni luksemburški premier in finančni minister, človek s polno omaro okostjakov svoje politične preteklosti, Jean-Claude Juncker. Daleč najbolj sporni predsednik Evropske komisije doslej. Najvišji bruseljski birokrat, ki po besedah nemškega tednika Spiegel nima težav z alkoholom, pač pa ima težave brez alkohola.

 

 

Nesporni turški avtokrat Erdogan paša in protagonista hirajoče Evrope, Jean-Claude Juncker in Donald Tusk.

 

 

Takšna figura na čelu Evropske komisije simbolizira vso gnilobo in sprevrženost politike v Bruslju. Vulgarni Juncker in naduti Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta, ki si jemlje pravico presojati, kdaj in kdo bo priznal Katalonijo, sta poosebljeno moralno dno Evropske unije, katere prihodnost je odvisna zgolj in samo od tektonskih strukturnih in vsebinskih reform glavnih evropskih institucij, sicer dejansko nima nobenega drugega smisla kot ekonomska zveza. Toda vsi dosedanji voditelji Evropske unije so se doslej pridušali, da Unija ni in ne more biti zgolj ekonomsko-finančni konglomerat najbolj uspešnih evropskih držav, pač pa da je tudi politična, kulturna in pravna zveza demokratičnih, svobodnih in pravnih držav.

 

Kje pa se kažejo te tri prvine, ko gre za vprašanje človekovih in državljanskih pravic v Španiji oziroma Kataloniji? Kje se kaže evropski humanizem in predvsem civilizacijski napredek, če imamo pred očmi vsebino obtožnice španske inkvizicije, oprostite, tožilstva proti voditeljem odstavljene katalonske vlade? Kje imamo enakost, ko govorimo o nediskriminaciji evropskih državljanov na ozemlju, ki je pod jurisdikcijo članic EU?

 

Odgovori na ta vprašanja nas napeljujejo k veliki zaskrbljenosti. Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z legitimnimi nacionalnimi zahtevami Kataloncev. Hkrati je nekaj hudo narobe tudi z institucijami, ki naj bi na ravni EU skrbele za uveljavljanje enakih pravic za vse državljane Evrope. Zaradi tega mislim, da naše kritike in ogorčenje ne morejo biti usmerjene le v konservativno "ljudsko" vlado v Madridu, ampak vsaj toliko tudi v Bruselj, kajti tam riba po imenu Evropa najbolj smrdi.

 

Slovenija kot ena redkih članic Unije, ki je glede katalonskega vprašanja pokazala precej razumevanja, sočutja in senzitivnosti za pravico Kataloncev do samoodločbe, ima zgodovinsko priložnost, da se dokaže kot dežela načelnosti in v Bruslju izpostavi vprašanje kršitve evropskega pravnega reda v primeru prekomerne uporabe sile s strani španske vlade, zaradi česar je v katalonskih bolnišnicah končalo preko 900 civilistov.

 

 

Kdo nosi hlače v Evropski komisiji, Jean Claude Juncker? Ali pa v EU parlamentu, Antonio Tajani?

 

 

Predlogi nekaterih vladnih (!) politikov - posebej gre izpostaviti poslance Jana Škoberneta, Bojana Dobovška, Janka Vebra ter ministra ter podpredsednika vlade Dejana Židana -, da bi Slovenija razmislila tudi o priznanju Katalonije, če bi ta zanj zaprosila, gredo v pravo smer, čeprav jih je (ne)prostovoljni eksodus odstavljenih katalonskih voditeljev v Bruselj vsaj ta trenutek nekoliko relativiziral (odločitev Carlesa Puigdemonta in polovice njegovega kabineta, da se tožilskemu pregonu izognejo z pobegom v evropsko prestolnico, je zagotovo diskutabilna in bržkone tudi strateško vprašljiva - nemogoče pa je napovedati, kako bo vplivala na regionalne volitve v Kataloniji, ki jih je režim v Madridu napovedal za 21. decembra).

 

Mislim, da priznanje Katalonije ta hip ni prioriteta nikogar, pač pa je izjemno pomembno vprašanje glede institucionalnega delovanja Evropske komisije: zakaj so bile državljanom Evrope v Kataloniji drastično kršene temeljne človekove in državljanske pravice; zakaj bruseljsko uradništvo govori, da je pretepanje ljudstva "notranja zadeva države članice"; kdo je dal pravico Antoniu Tajaniju, predsedniku Evropskega parlamenta, da izjavlja, kako da nikoli nihče v Evropi ne bo priznal Katalonije niti ji stal ob strani, če razglasi neodvisnost; kdo sploh operativno vodi Unijo oziroma kakšna sta (bila) dejanska moč in vpliv Evropske ljudske stranke na politiko in stališča bruseljskih institucij na eni ter posameznih vlad članic na drugi strani?

 

Kajti če je Angela Merkel tista, ki odloča o tem, kakšen bo prihodnji status Katalonije v Španiji oziroma Evropski uniji, potem je prihodnost EU resnično samo v njenem preoblikovanju. Neposredne volitve namesto imenovanih komisarjev so nujne. Prav tako je nujna večja samozavest manjših članic - še posebej Slovenije! -, ki pogosto nimajo poguma, da bi se uprle "prijateljskim" pritiskom Berlina oziroma nemške kanclerke. Ta je doslej dokazala, da je pragmatizem temeljna premisa njenega političnega delovanja. Samostojnost Katalonije ni v nemškem interesu, saj bi ekonomsko ogrozila preostalo Španijo, ki ima orjaški javni dolg in bi jo izguba gospodarsko močne Katalonije dodatno oslabila. Bankotirana Španija pa pomeni glavobol za Evropsko centralno banko oziroma Nemčijo.

 

Zgodovina nas uči, da je v mednarodnih odnosih gospodarski pragmatizem prevečkrat "pokril" očitne politične anomalije, zlasti pa kršitve človekovih pravic. Kar se je potem vedno slabo končalo. Če je vladi v Madridu, ki uživa popolno podporo evropskih konservativcev - tudi sloveska desnica, vsaj tista, ki je "na liniji" z EPP, si glede Katalonije skorajda ne upa pisniti -, zaradi ekonomskih interesov preostale Evrope (no, predvsem Nemčije) podeljena carte blanche oziroma carta blanca po špansko glede "nujnih ukrepov za zagotovitev zakonitosti", potem smo že na poti v pekel. Španija še zdaleč ni moderna in stabilna demokracija, kjer bi neodvisnost sodstva zagotavljala enakost pravic vsem. Zaradi tega imajo Katalonci, ki so bili štirideset let pod Francom drugorazredni državljani, seveda prav, ko ne zaupajo španski kroni. Jaz ji tudi ne bi.

 

Pravzaprav se mi zdi prav katalonska zgodba odlična priložnost za razmislek o vlogi republikanskega gibanja v politični prihodnosti Evrope in tudi Slovenije. Naj gre za nazadnjaške, patetične in preživete monarhije, kakršna je španska, ali pa za ultrakonservativne kroge, kakršnih tudi pri nas ne (z)manjka, vedno je ideja republike tista, ki je prva ogrožena in prva na udaru. Svojevrstni zgodovinski anahronizem pa je to, da v ozadju konflikta glede neodvisnosti poteka tudi tihi ideološki boj med Španijo in Katalonijo, tj. med konceptom monarhije na eni ter republike na drugi strani. Anahronizem zato, ker bi v 21. stoletju človek pričakoval, da se ne bomo ponovno soočali z dilemami, glede katerih so, vsaj tako smo očitno naivno mislili, svoje povedali že John Locke, Jean-Jacques Rousseau, Charles Montesquieu, James Madison, Benjamin Franklin, Thomas Jefferson, Alexis de Tocqueville ...

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
24
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,574
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,935
03/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,988
04/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,250
05/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,686
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,739
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,401
08/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,413
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,160
10/
Imenovanje Nade Drobne Popovič za članico uprave SDH utegne biti nezakonito!
Uredništvo
Ogledov: 9,037