Razkrivamo

Katalonija ali demokracija v Španiji: Ideološki boj med monarhisti in republikanci

Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z legitimnimi nacionalnimi zahtevami Kataloncev oziroma njihovega zdaj že odstavljenega vodstva. Hkrati je nekaj hudo narobe tudi z institucijami, ki naj bi na ravni Evropske unije skrbele za uveljavljanje enakih pravic za vse državljane Evrope.

04.11.2017 23:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Evropska unija   Evropska komisija   Jean-Claude Juncker   Antonio Tajani   Angela Merkel

Vulgarni Jean-Claude Juncker, šef Evropske komisije in naduti Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta, sta poosebljeno moralno dno Evropske unije, v kateri ima glavno besedo tako ali tako nekdo tretji - in sicer nemška kanclerka Angela Merkel.

V zadnjem mesecu smo na portalu+ objavili nadpovprečno veliko število prispevkov o Kataloniji. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da smo se kljub svoji majhnosti med slovenskimi mediji v tem pogledu nadpovprečno dobro odrezali. Na to kaže tudi dvig branosti, ki je oktobra presegel 70.000 enkratnih mesečnih uporabnikov (unique users), med katerimi je Google Analytics zaznal okoli 5.000 španskih (katalonskih) IP naslovov. V tem času me je marsikdo radovedno spraševal, kako to, da smo se kot medij tako očitno izpostavili glede katalonskega vprašanja. Zakaj smo se? Ne zaradi moje osebne kaprice ali pa celo zato, ker bi nas - no, pa še številnih drugih Slovencev, ki so se izpostavili kot zagovorniki pravice Katalonije do samoodločbe - katalonska vlada podkupila. Prav ste prebrali. Da sem prejel denar za podporo Kataloniji, so me na tviterju obtoževali neki Španci (?), pri čemer me je skoraj sočasno dober poznavalec socialnih medijev opozoril, da naj bi španska vlada angažirala armado spletnih aktivistov, da bi izboljšali njeno javno podobo, hkrati pa omadeževali Katalonijo oziroma katalonske secesionistične voditelje. O tem, da na svetovnem spletu že poldrugi mesec divja vojna na Pirinejskem polotoku, ni nobenega dvoma. Konec koncev je vlada v Madridu s hekerskimi napadi in elektronskim motenjem 1. oktobra uspela onesposobiti več naprav za elektronsko glasovanje na referendumu o neodvisnosti Katalonije. Še bolj se je načrt za širšo medijsko podreditev uporne province izkazal v nameri Madrida, da vzpostavi nadzor nad tremi strateško pomembnimi katalonskimi mediji: televizijo TV3, katalonskim radiom ter tiskovno agencijo ACN, o čemer je naš portal prav tako že poročal (vir).

 

Catalonia Today je za bralce portala+ dostopna v pdf verziji tukaj.

 

 

Portal+ se je prejšnji mesec angažiral tudi kot platforma Izjave skupine intelektualcev o Kataloniji (vir), ki sta jo skupaj z mojo malenkostjo sooblikovala Dimitrij Rupel in Boštjan M. Zupančič, podpisali pa tudi Marko VoljčLaris GaiserMitja ČanderMaja Čepin ČanderJurij PaljkBernard NežmahFranci ZavrlSebastjan JeretičBlaž MrevljeDunja ZupančičDragan ŽivadinovDemeter BitencBorut TrekmanBojan BrezigarSamo VeselDrago GajoGregor MesaričJože Horvat, Alenka Vrečar idr. Odgovor, zakaj takšna izjava, je identičen tistemu, ki sem ga odprl uvodoma - namreč zakaj takšen angažma okoli Katalonije.

 

Zato, ker gre za vprašanje Evrope, katere del smo tudi mi.

 

Zato, ker gre dejansko za lakmusov test naše državljanske in evropske zavesti.

 

Katalonija namreč ni zgolj nekakšna notranja zadeva Španije, kot nas prepričujejo tudi takorekoč vsi vodilni evropski politiki, ki so se doslej s tem v zvezi oglašali, še zlasti pa funkcionarji Evropske komisije, Evropskega parlamenta in drugih bruseljskih institucij. Katalonija je del Evropske unije in Katalonci so tako kot mi - državljani Evrope. In ta združena Evropa je nastala na pogorišču grozljivih zgodovinskih (pre)izkušenj. Ta združena Evropa, za katero se je Junckerjeva komisija ob nastopu mandata pridušala, da se v prihodnjih letih ne bo več širila, je nastala kot antiteza totalitarni Evropi, Evropi policijskih držav, Evropi diktatur.

 

Zaradi tega pač ne vzdrži teza, da imamo državljani Evrope dolžnost biti tiho, ko naše sodržavljane, ki želijo demokratično glasovati na referendumu, pretepa španski represivni aparat. Nihče nam ne more ukazovati, naj molčimo, ko se sredi Evrope teptajo človekove in državljanske pravice. Še najmanj pa evropski birokrati, ki na svoje položaje niso bili izvoljeni, ampak imenovani. Prvi med enakimi, primus inter pares v tej druščini je dolgoletni luksemburški premier in finančni minister, človek s polno omaro okostjakov svoje politične preteklosti, Jean-Claude Juncker. Daleč najbolj sporni predsednik Evropske komisije doslej. Najvišji bruseljski birokrat, ki po besedah nemškega tednika Spiegel nima težav z alkoholom, pač pa ima težave brez alkohola.

 

 

Nesporni turški avtokrat Erdogan paša in protagonista hirajoče Evrope, Jean-Claude Juncker in Donald Tusk.

 

 

Takšna figura na čelu Evropske komisije simbolizira vso gnilobo in sprevrženost politike v Bruslju. Vulgarni Juncker in naduti Antonio Tajani, predsednik Evropskega parlamenta, ki si jemlje pravico presojati, kdaj in kdo bo priznal Katalonijo, sta poosebljeno moralno dno Evropske unije, katere prihodnost je odvisna zgolj in samo od tektonskih strukturnih in vsebinskih reform glavnih evropskih institucij, sicer dejansko nima nobenega drugega smisla kot ekonomska zveza. Toda vsi dosedanji voditelji Evropske unije so se doslej pridušali, da Unija ni in ne more biti zgolj ekonomsko-finančni konglomerat najbolj uspešnih evropskih držav, pač pa da je tudi politična, kulturna in pravna zveza demokratičnih, svobodnih in pravnih držav.

 

Kje pa se kažejo te tri prvine, ko gre za vprašanje človekovih in državljanskih pravic v Španiji oziroma Kataloniji? Kje se kaže evropski humanizem in predvsem civilizacijski napredek, če imamo pred očmi vsebino obtožnice španske inkvizicije, oprostite, tožilstva proti voditeljem odstavljene katalonske vlade? Kje imamo enakost, ko govorimo o nediskriminaciji evropskih državljanov na ozemlju, ki je pod jurisdikcijo članic EU?

 

Odgovori na ta vprašanja nas napeljujejo k veliki zaskrbljenosti. Z demokracijo v Španiji je očitno nekaj hudo narobe, da se ne more brez represije, groženj in srednjeveških postopkov soočiti z legitimnimi nacionalnimi zahtevami Kataloncev. Hkrati je nekaj hudo narobe tudi z institucijami, ki naj bi na ravni EU skrbele za uveljavljanje enakih pravic za vse državljane Evrope. Zaradi tega mislim, da naše kritike in ogorčenje ne morejo biti usmerjene le v konservativno "ljudsko" vlado v Madridu, ampak vsaj toliko tudi v Bruselj, kajti tam riba po imenu Evropa najbolj smrdi.

 

Slovenija kot ena redkih članic Unije, ki je glede katalonskega vprašanja pokazala precej razumevanja, sočutja in senzitivnosti za pravico Kataloncev do samoodločbe, ima zgodovinsko priložnost, da se dokaže kot dežela načelnosti in v Bruslju izpostavi vprašanje kršitve evropskega pravnega reda v primeru prekomerne uporabe sile s strani španske vlade, zaradi česar je v katalonskih bolnišnicah končalo preko 900 civilistov.

 

 

Kdo nosi hlače v Evropski komisiji, Jean Claude Juncker? Ali pa v EU parlamentu, Antonio Tajani?

 

 

Predlogi nekaterih vladnih (!) politikov - posebej gre izpostaviti poslance Jana Škoberneta, Bojana Dobovška, Janka Vebra ter ministra ter podpredsednika vlade Dejana Židana -, da bi Slovenija razmislila tudi o priznanju Katalonije, če bi ta zanj zaprosila, gredo v pravo smer, čeprav jih je (ne)prostovoljni eksodus odstavljenih katalonskih voditeljev v Bruselj vsaj ta trenutek nekoliko relativiziral (odločitev Carlesa Puigdemonta in polovice njegovega kabineta, da se tožilskemu pregonu izognejo z pobegom v evropsko prestolnico, je zagotovo diskutabilna in bržkone tudi strateško vprašljiva - nemogoče pa je napovedati, kako bo vplivala na regionalne volitve v Kataloniji, ki jih je režim v Madridu napovedal za 21. decembra).

 

Mislim, da priznanje Katalonije ta hip ni prioriteta nikogar, pač pa je izjemno pomembno vprašanje glede institucionalnega delovanja Evropske komisije: zakaj so bile državljanom Evrope v Kataloniji drastično kršene temeljne človekove in državljanske pravice; zakaj bruseljsko uradništvo govori, da je pretepanje ljudstva "notranja zadeva države članice"; kdo je dal pravico Antoniu Tajaniju, predsedniku Evropskega parlamenta, da izjavlja, kako da nikoli nihče v Evropi ne bo priznal Katalonije niti ji stal ob strani, če razglasi neodvisnost; kdo sploh operativno vodi Unijo oziroma kakšna sta (bila) dejanska moč in vpliv Evropske ljudske stranke na politiko in stališča bruseljskih institucij na eni ter posameznih vlad članic na drugi strani?

 

Kajti če je Angela Merkel tista, ki odloča o tem, kakšen bo prihodnji status Katalonije v Španiji oziroma Evropski uniji, potem je prihodnost EU resnično samo v njenem preoblikovanju. Neposredne volitve namesto imenovanih komisarjev so nujne. Prav tako je nujna večja samozavest manjših članic - še posebej Slovenije! -, ki pogosto nimajo poguma, da bi se uprle "prijateljskim" pritiskom Berlina oziroma nemške kanclerke. Ta je doslej dokazala, da je pragmatizem temeljna premisa njenega političnega delovanja. Samostojnost Katalonije ni v nemškem interesu, saj bi ekonomsko ogrozila preostalo Španijo, ki ima orjaški javni dolg in bi jo izguba gospodarsko močne Katalonije dodatno oslabila. Bankotirana Španija pa pomeni glavobol za Evropsko centralno banko oziroma Nemčijo.

 

Zgodovina nas uči, da je v mednarodnih odnosih gospodarski pragmatizem prevečkrat "pokril" očitne politične anomalije, zlasti pa kršitve človekovih pravic. Kar se je potem vedno slabo končalo. Če je vladi v Madridu, ki uživa popolno podporo evropskih konservativcev - tudi sloveska desnica, vsaj tista, ki je "na liniji" z EPP, si glede Katalonije skorajda ne upa pisniti -, zaradi ekonomskih interesov preostale Evrope (no, predvsem Nemčije) podeljena carte blanche oziroma carta blanca po špansko glede "nujnih ukrepov za zagotovitev zakonitosti", potem smo že na poti v pekel. Španija še zdaleč ni moderna in stabilna demokracija, kjer bi neodvisnost sodstva zagotavljala enakost pravic vsem. Zaradi tega imajo Katalonci, ki so bili štirideset let pod Francom drugorazredni državljani, seveda prav, ko ne zaupajo španski kroni. Jaz ji tudi ne bi.

 

Pravzaprav se mi zdi prav katalonska zgodba odlična priložnost za razmislek o vlogi republikanskega gibanja v politični prihodnosti Evrope in tudi Slovenije. Naj gre za nazadnjaške, patetične in preživete monarhije, kakršna je španska, ali pa za ultrakonservativne kroge, kakršnih tudi pri nas ne (z)manjka, vedno je ideja republike tista, ki je prva ogrožena in prva na udaru. Svojevrstni zgodovinski anahronizem pa je to, da v ozadju konflikta glede neodvisnosti poteka tudi tihi ideološki boj med Španijo in Katalonijo, tj. med konceptom monarhije na eni ter republike na drugi strani. Anahronizem zato, ker bi v 21. stoletju človek pričakoval, da se ne bomo ponovno soočali z dilemami, glede katerih so, vsaj tako smo očitno naivno mislili, svoje povedali že John Locke, Jean-Jacques Rousseau, Charles Montesquieu, James Madison, Benjamin Franklin, Thomas Jefferson, Alexis de Tocqueville ...

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
0
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
7
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
7
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
16
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
6
21.10.2019 22:45
Ustanoviti Srčni center v UKC Ljubljana pod pretvezo, da bodo s tem rešili problem otroške kardiologije in otroške srčne ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
12
17.10.2019 23:00
Slovenski komunistični ideolog Edvard Kardelj je zapisal, da so junaki, kakršen je Kralj Matjaž, figure, v katerih je izražen ... Več.
Piše: Uredništvo
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
13
17.10.2019 03:30
Novi lastniki, nova metla, so govorili že pred leti, ko je uprava Stojana Petriča izvedla precej obširno prestrukturiranje nekoč ... Več.
Piše: Uredništvo
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
8
14.10.2019 23:00
Potem ko je spomladi klavrno propadel poskus imenovanja Mira Preka in Marka Pavlihe za sodnika Splošnega sodišča Evropske unije ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
3
13.10.2019 18:00
Kljub temu, da je središče svetovne pozornosti zadnje dni zaradi turške invazije usmerjeno na sever Sirije, pa razmere na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
0
12.10.2019 08:00
Zapis z naslovomZmeda v Mladiki zahteva popravek, ker napačno interpretira 27. člen Zakona o zunanjih zadevah in piše o ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
9
08.10.2019 21:40
Potem ko se je umaknil s položaja predsednika stranke in mesto prepustil operativno sposobnejšemu Zdravku Počivalšku, Miro Cerar ... Več.
Piše: Uredništvo
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
15
07.10.2019 18:00
Vladna koalicija bo razpadla, Marjan Šarec ne bo sposoben odpeljati mandata do konca, probleme bo imel tudi s predsedovanjem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
4
03.10.2019 22:00
Bruto domači proizvod (BDP) se kljub precejšnjim omejitvam še vedno uporablja kot najbolj običajen pokazatelj razvitosti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Divjina Zmaga Šmitka (1): Mitično bivališče hudiča, demonov, duš in duhov, kraljestvo divjih živali, a tudi domovanje svetega
3
28.09.2019 08:30
Zadnja leta svojega življenja je slovenski etnolog in antropolog Zmago Šmitek - umrl je septembra lani - posvetil preučevanju ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,250
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,282
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,741
04/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,334
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,062
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,452
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,272
08/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 1,144
09/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,533
10/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 8,915