Koliko bralcev je že slišalo za park Grutas? Nahaja se v Litvi, oddaljen je okoli sto trideset kilometrov od glavnega mesta Vilne. Ljudje ga imenujejo Stalinov park. Po osamosvojitvi so kipe iz obdobja komunističnega totalitarizma prestavili v poseben park. To je bilo sicer zasebno financirano, toda kipe je prispevala oblast. Največja korist pri tem je bila, da so z javnih krajev odstranili kipe, ki so poveličevali sramotni režim, ki je bil odgovoren za številne kršitve človekovih pravic, in očitno tudi tiste osebnosti, ki so zagrešile zločine. Hkrati pa niso uničili ostankov preteklosti, tako da jih mlajše generacije lahko vidijo; če ima manjši del ljudi še vedno nostalgijo po teh časih, gre lahko tja in "uživa" preteklost.

Madžari so storili podobno, imajo Szoborpark, ki ga običajno predstavljajo kot Spominski park (Memento Park), muzej na prostem v Budimpešti. Arhitekt Ákos Eleőd, ki ga je zasnoval, je dejal:

"To je park o diktaturi. Hkrati, ker lahko o tem govorimo, pišemo in gradimo, je tudi park demokracije; samo demokracija nam omogoča, da svobodno premišljujemo o diktaturi."

Zdi se mi, da bi Plečnikov stadion pozitivno izkoristili, če bi iz njega naredili turistično atrakcijo, kot sta parka Grutas in Szobor. To bi ohranilo lepoto zgodovinskega Plečnikovega dela in delovalo kot večnamenski prostor. Z javnih krajev bi odstranili mnogo grotesknih ostankov preteklosti, ki intelektualno kazijo nekatera naša mesta, številni med njimi so še vedno boleči za nekatere ljudi in njihove sorodnike, ki so trpeli zaradi posledic komunističnih zločinov in zlorab. Kakorkoli, kot je dejal madžarski arhitekt, preteklost ne bi smela ostati prikrita, ne glede kako grozna je bila.

Morda bi to spodbudilo tudi zamenjavo uličnih imen – namesto tako imenovanih komunističnih herojev z resničnimi. Gotovo je bolje za vsako mesto, da ima Plečnikovo ulico ali Vegov trg, Cesto Jožefa Stefana ali Trubarjev park in še mnogih drugih. Kje so kipi velikih slovenskih športnikov in športnic? Nenazadnje, vsaj naši mladi ljudje bi odraščali z resničnimi heroji. Ta proces bi prispeval tudi k spravi zaradi razlik v preteklosti.

Torej začnimo s parkom. Morda je to zadeva za referendum. Bilo bi zanimivo videti, ali bi kdo nasprotoval; če bi bil sprejet, bi že s tem svetu poslali zelo močno in pomembno demokratično sporočilo. Morda bo trenutni lastnik stadiona Joc Pečečnik prepoznal to zamisel ne samo kot pomemben javen prispevek, ampak tudi kot tržno priložnost in zanimivo turistično atrakcijo.