Razkrivamo

Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont

Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej Slovenije. Tóga starodavnega meščana Emone navzven izraža – "civis Romanum sum", "sem državljam Starega Rima". S tem pred vsemi uveljavlja svoj pravni status, rekoč: "Sem državljan Starega Rima in uveljavljam vse pravice, ki mi kot takemu gredo."

09.11.2017 00:30
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Carles Puigdemont   ustava   neodvisnost   Belgija   Charles Michel   OZN   narod   država

Foto: Aljazeera

Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda

Po mnenju generalnega pravobranilca Francisa Jacobsa v njegovih sklepnih predlogih z dne 9. 12. 1992 Sodišču Evropskih skupnosti lahko tudi državljan Evropskih skupnosti navzven izraža podoben status kot v Starem Rimu – "civis Europeus sum". In če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja. Tak državljan se z navedenim opira na neposredno varstvo pravic, ki jih ima po pravu Evropskih skupnosti, danes poimenovanih Evropska unija. Deležen je varstva pravice državljana Evropske unije, ki mu pripada kot državljanu Unije. To državljanstvo je uveljavljeno z danes veljavnimi določili temeljnih pogodb Evropske unije. Državljani Evropske unije so vse osebe z državljanstvom ene od osemindvajsetih držav članic Evropske unije. Državljanstvo Evropske unije pa je dodano k nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti. Besedna zveza "nacionalno državljanstvo" je navedena v slovenskem, tj. uradnem jeziku Evropske unije. V uradnem angleškem jeziku se denimo glasi "national citizenship", v uradnem španskem jeziku "la ciudadanía nacional" in v uradnem nizozemskem "nationale burgerschap". Katalonski jezik ni uradni jezik te unije.

 

Pokojni generalni pravobranilec Ruiz-Jarabo Colomer je v svojih sklepnih predlogih 15. maja 2008 Sodišču Evropske unije (tedaj Evropskih skupnosti) pojasnil, da paradigma tega sodišča kaže na širok obseg varstva navedene pravice državljana Evropske unije. Praksa sodišča je na tem področju v zadnjem času izredno napredovala: evropsko državljanstvo je doživelo zagon in prevzelo vodstvo na prednostnih področjih sodne prakse.

 

Iz medijev razberemo, da je 3. novembra 2017 Carmen Lamela, preiskovalna sodnica španskega sodišča, izdala evropski nalog za prijetje odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki se trenutno nahaja v Kraljevini Belgiji. Evropski nalog za prijetje je na področju kazenskega prava konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je "temeljni kamen" pravosodnega sodelovanja. Skladno s sedmo rubriko točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje je morala španska sodnica vpisati "državljanstvo" zahtevane osebe  (angleško: "nationality", špansko: "nacionalidad", nizozemsko: "nationaliteit").

 

Na podlagi navedenega evropskega naloga za prijetje katalonskega voditelja so, kot razberemo v medijih, 5. novembra 2017 ob 9:17 po lokalnem času v Kraljevini Belgiji za nekaj ur pridržali Carlesa Puigdemonta. Slednji je – "državljan iz Katalonije". Danes je zanj možnih položajev več. V kolikor meni, da je državljan "Republike Katalonije", lahko v postopku pred belgijskim sodiščem pravočasno poda ugovor – "sem državljan Katalonije". In s tem začne izpodbijati zadevni evropski nalog za prijetje v delu, kjer se v rubriki "nationalidad" morda navaja "español". Če bosta z njegovim pravnim zastopnikom Paulom Bekaertom postopkovno uveljavila vprašanje državljanstva, bosta odprla pot belgijskemu sodniku v konkretni zadevi, da prekine postopek in zastavi Sodišču Evropske unije predhodno vprašanje glede razlage pojma "državljanstvo" iz sedme rubrike točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje z dne 3. novembra 2017 (smiselno po točki b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

 

Država "Republika Katalonija"

 

Glede pojma "državljanstvo" je dilem precej. Na primer, 31. oktobra 2017 je predsednik belgijske vlade Charles Michel na tviterju podal svoje mnenje: "Gospod Puigdemont ima enake pravice in obveznosti kot vsi evropski državljani, nič več, nič manj." (cit. po izvirniku v nizozemskem jeziku: "Dezelfde rechten en plichten als elke Europese burger voor de heer Puigdemont, niet meer en niet minder."). To trditev bi lahko kazala, da premier Michel priznava gospodu Puigdemontu status državljan Evropske unije. Pa slednje drži? Odgovor, kakopak, ni enoznačen.

 

V kolikor je z navedenim mišljeno državljanstvo Evropske unije, je lahko mnenje belgijskega premierja vprašljivo. Carles Puigdemont je kot Španec znotraj tega državljanstva hkrati državljan Evropske unije. V kolikor pa gospod Puigdemont ne priznava svojega španskega državljanstva in uveljavlja ugovor na podlagi prava Evropske unije, da je državljan države "Republike Katalonije", bo ta ugovor prav tako vprašljiv. Državljan "Republike Katalonije" namreč nima državljanstva Evropske unije, saj "Republika Katalonija" ni država članica Evropske unije niti ni mednarodno priznani subjekt.

 

 

Dilema o ustavni uokvirjenosti

 

27. oktobra 2017 je Carme Forcadell, predsednica parlamenta avtonomnih katalonskih skupnosti, deklarirala: "Ustanavljamo Republiko Katalonijo kot samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno." (cit. po izvirniku v katalonskem jeziku: "Constituïm la República catalana com a Estat independent i sobirà, de dret, democràtic i social.")

 

Navedena deklaracija omenja načelo pravne države. Ob tem je morda smiselno opozoriti na postopkovno določilo b. točke 1. odstavka 56. člena Statuta o avtonomiji Katalonije iz leta 1979. Tu se za spremembo statuta zahteva dvo-tretjinsko večino članov Parlamenta Katalonije (po izvirniku v katalonskem jeziku: "L'aprovació del Parlament de Catalunya per majoria de dues terceres parts"), medtem ko je bila 27. oktobra 2017 razglasitev neodvisnosti podana po glasovanju v 135-članskem parlamentu z izidom 70 za, 10 proti in 2 vzdržana.

 

Slednje je smiselno osvetliti že zaradi poznane dileme o ustavni uokvirjenosti, ki jo utemeljuje Kraljevina Španija. Podobna dilema ovira politične institucije Evropske unije in večino držav njenih članic pred aktivnostmi v prid položaju "Republike Katalonije". Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda (!).

 

 

Država katalonskih "državljanov"

 

Dileme so tudi na drugih mednarodnih ravneh. Poglejmo primer vidika Listine Združenih narodov. Pojem "narod" se zaplete že ob pojmu "the peoples", ko ju proučujemo v 1. uvodni izjavi preambule Listine Združenih narodov, ki se glasi "We the peoples of the United nations".

 

Seveda, pojem se zaplete z vidika katalonskih "državljanov" v njihovi dilemi, ki je v smislu "nation of Catalonia" nasproti "The Nation of Catalonia". Beseda "nation" je v prvem primeru mišljena kot ljudstvo, v drugem primeru pa kot ime države.

 

Verjetno pa v tem pogledu pojma nista zapletena z vidika uradne stališča Kraljevine Španije. Zanjo je pojem "nation" izrecen, enoznačen in nedvoumen in pomeni, da je ljudstvo Katalonije del državljanov Kraljevine Španije.

 

 

Postopek za mirno reševanje sporov

 

A tudi predhodno osvetljena dilema Kraljevine Španije o ustavni uokvirjenosti Katalonije je lahko vprašljiva. Sestavni del španskega ustavnega reda je tudi nadustavna Listina Združenih narodov z dne 26. junija 1945. K tej listini je bila Španija sprejeta dne 14. decembra 1955 z Resolucijo 995 (X) Generalne skupščine na 555. plenarnem srečanju. Sprejeta je bila na podlagi predhodne španske Deklaracije o sprejemu obveznosti, vsebovanih v Listini Združenih narodov, ki jo je 23. septembra 1955 kot polnopooblaščeni podpisal v Madridu Alberto Martin Artajo, tedanji španski minister za zunanje zadeve. Med sprejetimi obveznostmi Listine Združenih narodov je sestavni del španskega pravnega reda tudi odločenost za enake pravice velikih in majhnih narodov, "nations large and small".

 

Nadaljnja obveznost Španije pa je mirno reševanje sporov ("pacific settlement of disputes", poglavje VI. Listine). Slednje vključuje tudi obveznost, da kot država, ki je članica Združenih narodov, priznava pravico "naroda" Katalonije v primeru, da bi samodeklarirana država "Republika Katalonija", ki ni članica Združenih narodov, naslovila spor v reševanje Generalni skupščini (smiselno po 2. odstavku 35. člena Listine OZN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
7
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541