Razkrivamo

Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont

Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej Slovenije. Tóga starodavnega meščana Emone navzven izraža – "civis Romanum sum", "sem državljam Starega Rima". S tem pred vsemi uveljavlja svoj pravni status, rekoč: "Sem državljan Starega Rima in uveljavljam vse pravice, ki mi kot takemu gredo."

09.11.2017 00:30
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Carles Puigdemont   ustava   neodvisnost   Belgija   Charles Michel   OZN   narod   država

Foto: Aljazeera

Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda

Po mnenju generalnega pravobranilca Francisa Jacobsa v njegovih sklepnih predlogih z dne 9. 12. 1992 Sodišču Evropskih skupnosti lahko tudi državljan Evropskih skupnosti navzven izraža podoben status kot v Starem Rimu – "civis Europeus sum". In če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja. Tak državljan se z navedenim opira na neposredno varstvo pravic, ki jih ima po pravu Evropskih skupnosti, danes poimenovanih Evropska unija. Deležen je varstva pravice državljana Evropske unije, ki mu pripada kot državljanu Unije. To državljanstvo je uveljavljeno z danes veljavnimi določili temeljnih pogodb Evropske unije. Državljani Evropske unije so vse osebe z državljanstvom ene od osemindvajsetih držav članic Evropske unije. Državljanstvo Evropske unije pa je dodano k nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti. Besedna zveza "nacionalno državljanstvo" je navedena v slovenskem, tj. uradnem jeziku Evropske unije. V uradnem angleškem jeziku se denimo glasi "national citizenship", v uradnem španskem jeziku "la ciudadanía nacional" in v uradnem nizozemskem "nationale burgerschap". Katalonski jezik ni uradni jezik te unije.

 

Pokojni generalni pravobranilec Ruiz-Jarabo Colomer je v svojih sklepnih predlogih 15. maja 2008 Sodišču Evropske unije (tedaj Evropskih skupnosti) pojasnil, da paradigma tega sodišča kaže na širok obseg varstva navedene pravice državljana Evropske unije. Praksa sodišča je na tem področju v zadnjem času izredno napredovala: evropsko državljanstvo je doživelo zagon in prevzelo vodstvo na prednostnih področjih sodne prakse.

 

Iz medijev razberemo, da je 3. novembra 2017 Carmen Lamela, preiskovalna sodnica španskega sodišča, izdala evropski nalog za prijetje odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki se trenutno nahaja v Kraljevini Belgiji. Evropski nalog za prijetje je na področju kazenskega prava konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je "temeljni kamen" pravosodnega sodelovanja. Skladno s sedmo rubriko točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje je morala španska sodnica vpisati "državljanstvo" zahtevane osebe  (angleško: "nationality", špansko: "nacionalidad", nizozemsko: "nationaliteit").

 

Na podlagi navedenega evropskega naloga za prijetje katalonskega voditelja so, kot razberemo v medijih, 5. novembra 2017 ob 9:17 po lokalnem času v Kraljevini Belgiji za nekaj ur pridržali Carlesa Puigdemonta. Slednji je – "državljan iz Katalonije". Danes je zanj možnih položajev več. V kolikor meni, da je državljan "Republike Katalonije", lahko v postopku pred belgijskim sodiščem pravočasno poda ugovor – "sem državljan Katalonije". In s tem začne izpodbijati zadevni evropski nalog za prijetje v delu, kjer se v rubriki "nationalidad" morda navaja "español". Če bosta z njegovim pravnim zastopnikom Paulom Bekaertom postopkovno uveljavila vprašanje državljanstva, bosta odprla pot belgijskemu sodniku v konkretni zadevi, da prekine postopek in zastavi Sodišču Evropske unije predhodno vprašanje glede razlage pojma "državljanstvo" iz sedme rubrike točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje z dne 3. novembra 2017 (smiselno po točki b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

 

Država "Republika Katalonija"

 

Glede pojma "državljanstvo" je dilem precej. Na primer, 31. oktobra 2017 je predsednik belgijske vlade Charles Michel na tviterju podal svoje mnenje: "Gospod Puigdemont ima enake pravice in obveznosti kot vsi evropski državljani, nič več, nič manj." (cit. po izvirniku v nizozemskem jeziku: "Dezelfde rechten en plichten als elke Europese burger voor de heer Puigdemont, niet meer en niet minder."). To trditev bi lahko kazala, da premier Michel priznava gospodu Puigdemontu status državljan Evropske unije. Pa slednje drži? Odgovor, kakopak, ni enoznačen.

 

V kolikor je z navedenim mišljeno državljanstvo Evropske unije, je lahko mnenje belgijskega premierja vprašljivo. Carles Puigdemont je kot Španec znotraj tega državljanstva hkrati državljan Evropske unije. V kolikor pa gospod Puigdemont ne priznava svojega španskega državljanstva in uveljavlja ugovor na podlagi prava Evropske unije, da je državljan države "Republike Katalonije", bo ta ugovor prav tako vprašljiv. Državljan "Republike Katalonije" namreč nima državljanstva Evropske unije, saj "Republika Katalonija" ni država članica Evropske unije niti ni mednarodno priznani subjekt.

 

 

Dilema o ustavni uokvirjenosti

 

27. oktobra 2017 je Carme Forcadell, predsednica parlamenta avtonomnih katalonskih skupnosti, deklarirala: "Ustanavljamo Republiko Katalonijo kot samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno." (cit. po izvirniku v katalonskem jeziku: "Constituïm la República catalana com a Estat independent i sobirà, de dret, democràtic i social.")

 

Navedena deklaracija omenja načelo pravne države. Ob tem je morda smiselno opozoriti na postopkovno določilo b. točke 1. odstavka 56. člena Statuta o avtonomiji Katalonije iz leta 1979. Tu se za spremembo statuta zahteva dvo-tretjinsko večino članov Parlamenta Katalonije (po izvirniku v katalonskem jeziku: "L'aprovació del Parlament de Catalunya per majoria de dues terceres parts"), medtem ko je bila 27. oktobra 2017 razglasitev neodvisnosti podana po glasovanju v 135-članskem parlamentu z izidom 70 za, 10 proti in 2 vzdržana.

 

Slednje je smiselno osvetliti že zaradi poznane dileme o ustavni uokvirjenosti, ki jo utemeljuje Kraljevina Španija. Podobna dilema ovira politične institucije Evropske unije in večino držav njenih članic pred aktivnostmi v prid položaju "Republike Katalonije". Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda (!).

 

 

Država katalonskih "državljanov"

 

Dileme so tudi na drugih mednarodnih ravneh. Poglejmo primer vidika Listine Združenih narodov. Pojem "narod" se zaplete že ob pojmu "the peoples", ko ju proučujemo v 1. uvodni izjavi preambule Listine Združenih narodov, ki se glasi "We the peoples of the United nations".

 

Seveda, pojem se zaplete z vidika katalonskih "državljanov" v njihovi dilemi, ki je v smislu "nation of Catalonia" nasproti "The Nation of Catalonia". Beseda "nation" je v prvem primeru mišljena kot ljudstvo, v drugem primeru pa kot ime države.

 

Verjetno pa v tem pogledu pojma nista zapletena z vidika uradne stališča Kraljevine Španije. Zanjo je pojem "nation" izrecen, enoznačen in nedvoumen in pomeni, da je ljudstvo Katalonije del državljanov Kraljevine Španije.

 

 

Postopek za mirno reševanje sporov

 

A tudi predhodno osvetljena dilema Kraljevine Španije o ustavni uokvirjenosti Katalonije je lahko vprašljiva. Sestavni del španskega ustavnega reda je tudi nadustavna Listina Združenih narodov z dne 26. junija 1945. K tej listini je bila Španija sprejeta dne 14. decembra 1955 z Resolucijo 995 (X) Generalne skupščine na 555. plenarnem srečanju. Sprejeta je bila na podlagi predhodne španske Deklaracije o sprejemu obveznosti, vsebovanih v Listini Združenih narodov, ki jo je 23. septembra 1955 kot polnopooblaščeni podpisal v Madridu Alberto Martin Artajo, tedanji španski minister za zunanje zadeve. Med sprejetimi obveznostmi Listine Združenih narodov je sestavni del španskega pravnega reda tudi odločenost za enake pravice velikih in majhnih narodov, "nations large and small".

 

Nadaljnja obveznost Španije pa je mirno reševanje sporov ("pacific settlement of disputes", poglavje VI. Listine). Slednje vključuje tudi obveznost, da kot država, ki je članica Združenih narodov, priznava pravico "naroda" Katalonije v primeru, da bi samodeklarirana država "Republika Katalonija", ki ni članica Združenih narodov, naslovila spor v reševanje Generalni skupščini (smiselno po 2. odstavku 35. člena Listine OZN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
22
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
3
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.482
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.879
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.949
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.023
05/
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
Miha Burger
Ogledov: 1.438
06/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.486
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.550
08/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.201
09/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.148
10/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.200