Razkrivamo

Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont

Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej Slovenije. Tóga starodavnega meščana Emone navzven izraža – "civis Romanum sum", "sem državljam Starega Rima". S tem pred vsemi uveljavlja svoj pravni status, rekoč: "Sem državljan Starega Rima in uveljavljam vse pravice, ki mi kot takemu gredo."

09.11.2017 00:30
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Carles Puigdemont   ustava   neodvisnost   Belgija   Charles Michel   OZN   narod   država

Foto: Aljazeera

Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda

Po mnenju generalnega pravobranilca Francisa Jacobsa v njegovih sklepnih predlogih z dne 9. 12. 1992 Sodišču Evropskih skupnosti lahko tudi državljan Evropskih skupnosti navzven izraža podoben status kot v Starem Rimu – "civis Europeus sum". In če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja. Tak državljan se z navedenim opira na neposredno varstvo pravic, ki jih ima po pravu Evropskih skupnosti, danes poimenovanih Evropska unija. Deležen je varstva pravice državljana Evropske unije, ki mu pripada kot državljanu Unije. To državljanstvo je uveljavljeno z danes veljavnimi določili temeljnih pogodb Evropske unije. Državljani Evropske unije so vse osebe z državljanstvom ene od osemindvajsetih držav članic Evropske unije. Državljanstvo Evropske unije pa je dodano k nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti. Besedna zveza "nacionalno državljanstvo" je navedena v slovenskem, tj. uradnem jeziku Evropske unije. V uradnem angleškem jeziku se denimo glasi "national citizenship", v uradnem španskem jeziku "la ciudadanía nacional" in v uradnem nizozemskem "nationale burgerschap". Katalonski jezik ni uradni jezik te unije.

 

Pokojni generalni pravobranilec Ruiz-Jarabo Colomer je v svojih sklepnih predlogih 15. maja 2008 Sodišču Evropske unije (tedaj Evropskih skupnosti) pojasnil, da paradigma tega sodišča kaže na širok obseg varstva navedene pravice državljana Evropske unije. Praksa sodišča je na tem področju v zadnjem času izredno napredovala: evropsko državljanstvo je doživelo zagon in prevzelo vodstvo na prednostnih področjih sodne prakse.

 

Iz medijev razberemo, da je 3. novembra 2017 Carmen Lamela, preiskovalna sodnica španskega sodišča, izdala evropski nalog za prijetje odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki se trenutno nahaja v Kraljevini Belgiji. Evropski nalog za prijetje je na področju kazenskega prava konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je "temeljni kamen" pravosodnega sodelovanja. Skladno s sedmo rubriko točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje je morala španska sodnica vpisati "državljanstvo" zahtevane osebe  (angleško: "nationality", špansko: "nacionalidad", nizozemsko: "nationaliteit").

 

Na podlagi navedenega evropskega naloga za prijetje katalonskega voditelja so, kot razberemo v medijih, 5. novembra 2017 ob 9:17 po lokalnem času v Kraljevini Belgiji za nekaj ur pridržali Carlesa Puigdemonta. Slednji je – "državljan iz Katalonije". Danes je zanj možnih položajev več. V kolikor meni, da je državljan "Republike Katalonije", lahko v postopku pred belgijskim sodiščem pravočasno poda ugovor – "sem državljan Katalonije". In s tem začne izpodbijati zadevni evropski nalog za prijetje v delu, kjer se v rubriki "nationalidad" morda navaja "español". Če bosta z njegovim pravnim zastopnikom Paulom Bekaertom postopkovno uveljavila vprašanje državljanstva, bosta odprla pot belgijskemu sodniku v konkretni zadevi, da prekine postopek in zastavi Sodišču Evropske unije predhodno vprašanje glede razlage pojma "državljanstvo" iz sedme rubrike točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje z dne 3. novembra 2017 (smiselno po točki b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

 

Država "Republika Katalonija"

 

Glede pojma "državljanstvo" je dilem precej. Na primer, 31. oktobra 2017 je predsednik belgijske vlade Charles Michel na tviterju podal svoje mnenje: "Gospod Puigdemont ima enake pravice in obveznosti kot vsi evropski državljani, nič več, nič manj." (cit. po izvirniku v nizozemskem jeziku: "Dezelfde rechten en plichten als elke Europese burger voor de heer Puigdemont, niet meer en niet minder."). To trditev bi lahko kazala, da premier Michel priznava gospodu Puigdemontu status državljan Evropske unije. Pa slednje drži? Odgovor, kakopak, ni enoznačen.

 

V kolikor je z navedenim mišljeno državljanstvo Evropske unije, je lahko mnenje belgijskega premierja vprašljivo. Carles Puigdemont je kot Španec znotraj tega državljanstva hkrati državljan Evropske unije. V kolikor pa gospod Puigdemont ne priznava svojega španskega državljanstva in uveljavlja ugovor na podlagi prava Evropske unije, da je državljan države "Republike Katalonije", bo ta ugovor prav tako vprašljiv. Državljan "Republike Katalonije" namreč nima državljanstva Evropske unije, saj "Republika Katalonija" ni država članica Evropske unije niti ni mednarodno priznani subjekt.

 

 

Dilema o ustavni uokvirjenosti

 

27. oktobra 2017 je Carme Forcadell, predsednica parlamenta avtonomnih katalonskih skupnosti, deklarirala: "Ustanavljamo Republiko Katalonijo kot samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno." (cit. po izvirniku v katalonskem jeziku: "Constituïm la República catalana com a Estat independent i sobirà, de dret, democràtic i social.")

 

Navedena deklaracija omenja načelo pravne države. Ob tem je morda smiselno opozoriti na postopkovno določilo b. točke 1. odstavka 56. člena Statuta o avtonomiji Katalonije iz leta 1979. Tu se za spremembo statuta zahteva dvo-tretjinsko večino članov Parlamenta Katalonije (po izvirniku v katalonskem jeziku: "L'aprovació del Parlament de Catalunya per majoria de dues terceres parts"), medtem ko je bila 27. oktobra 2017 razglasitev neodvisnosti podana po glasovanju v 135-članskem parlamentu z izidom 70 za, 10 proti in 2 vzdržana.

 

Slednje je smiselno osvetliti že zaradi poznane dileme o ustavni uokvirjenosti, ki jo utemeljuje Kraljevina Španija. Podobna dilema ovira politične institucije Evropske unije in večino držav njenih članic pred aktivnostmi v prid položaju "Republike Katalonije". Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda (!).

 

 

Država katalonskih "državljanov"

 

Dileme so tudi na drugih mednarodnih ravneh. Poglejmo primer vidika Listine Združenih narodov. Pojem "narod" se zaplete že ob pojmu "the peoples", ko ju proučujemo v 1. uvodni izjavi preambule Listine Združenih narodov, ki se glasi "We the peoples of the United nations".

 

Seveda, pojem se zaplete z vidika katalonskih "državljanov" v njihovi dilemi, ki je v smislu "nation of Catalonia" nasproti "The Nation of Catalonia". Beseda "nation" je v prvem primeru mišljena kot ljudstvo, v drugem primeru pa kot ime države.

 

Verjetno pa v tem pogledu pojma nista zapletena z vidika uradne stališča Kraljevine Španije. Zanjo je pojem "nation" izrecen, enoznačen in nedvoumen in pomeni, da je ljudstvo Katalonije del državljanov Kraljevine Španije.

 

 

Postopek za mirno reševanje sporov

 

A tudi predhodno osvetljena dilema Kraljevine Španije o ustavni uokvirjenosti Katalonije je lahko vprašljiva. Sestavni del španskega ustavnega reda je tudi nadustavna Listina Združenih narodov z dne 26. junija 1945. K tej listini je bila Španija sprejeta dne 14. decembra 1955 z Resolucijo 995 (X) Generalne skupščine na 555. plenarnem srečanju. Sprejeta je bila na podlagi predhodne španske Deklaracije o sprejemu obveznosti, vsebovanih v Listini Združenih narodov, ki jo je 23. septembra 1955 kot polnopooblaščeni podpisal v Madridu Alberto Martin Artajo, tedanji španski minister za zunanje zadeve. Med sprejetimi obveznostmi Listine Združenih narodov je sestavni del španskega pravnega reda tudi odločenost za enake pravice velikih in majhnih narodov, "nations large and small".

 

Nadaljnja obveznost Španije pa je mirno reševanje sporov ("pacific settlement of disputes", poglavje VI. Listine). Slednje vključuje tudi obveznost, da kot država, ki je članica Združenih narodov, priznava pravico "naroda" Katalonije v primeru, da bi samodeklarirana država "Republika Katalonija", ki ni članica Združenih narodov, naslovila spor v reševanje Generalni skupščini (smiselno po 2. odstavku 35. člena Listine OZN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
7
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.522
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.553
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.307
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.003
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.132
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758