Razkrivamo

Vprašanje "Civis Europeus" ali čigav državljan je dejansko katalonski voditelj Carles Puigdemont

Začnimo s kipcem iz prve tretjine drugega stoletja našega štetja, najdenega v Ljubljani. Izvirnik kipca hrani Narodni muzej Slovenije. Tóga starodavnega meščana Emone navzven izraža – "civis Romanum sum", "sem državljam Starega Rima". S tem pred vsemi uveljavlja svoj pravni status, rekoč: "Sem državljan Starega Rima in uveljavljam vse pravice, ki mi kot takemu gredo."

09.11.2017 00:30
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Katalonija   Španija   Carles Puigdemont   ustava   neodvisnost   Belgija   Charles Michel   OZN   narod   država

Foto: Aljazeera

Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda

Po mnenju generalnega pravobranilca Francisa Jacobsa v njegovih sklepnih predlogih z dne 9. 12. 1992 Sodišču Evropskih skupnosti lahko tudi državljan Evropskih skupnosti navzven izraža podoben status kot v Starem Rimu – "civis Europeus sum". In če so kršene njegove temeljne pravice, ta status uveljavlja. Tak državljan se z navedenim opira na neposredno varstvo pravic, ki jih ima po pravu Evropskih skupnosti, danes poimenovanih Evropska unija. Deležen je varstva pravice državljana Evropske unije, ki mu pripada kot državljanu Unije. To državljanstvo je uveljavljeno z danes veljavnimi določili temeljnih pogodb Evropske unije. Državljani Evropske unije so vse osebe z državljanstvom ene od osemindvajsetih držav članic Evropske unije. Državljanstvo Evropske unije pa je dodano k nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti. Besedna zveza "nacionalno državljanstvo" je navedena v slovenskem, tj. uradnem jeziku Evropske unije. V uradnem angleškem jeziku se denimo glasi "national citizenship", v uradnem španskem jeziku "la ciudadanía nacional" in v uradnem nizozemskem "nationale burgerschap". Katalonski jezik ni uradni jezik te unije.

 

Pokojni generalni pravobranilec Ruiz-Jarabo Colomer je v svojih sklepnih predlogih 15. maja 2008 Sodišču Evropske unije (tedaj Evropskih skupnosti) pojasnil, da paradigma tega sodišča kaže na širok obseg varstva navedene pravice državljana Evropske unije. Praksa sodišča je na tem področju v zadnjem času izredno napredovala: evropsko državljanstvo je doživelo zagon in prevzelo vodstvo na prednostnih področjih sodne prakse.

 

Iz medijev razberemo, da je 3. novembra 2017 Carmen Lamela, preiskovalna sodnica španskega sodišča, izdala evropski nalog za prijetje odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki se trenutno nahaja v Kraljevini Belgiji. Evropski nalog za prijetje je na področju kazenskega prava konkretni ukrep izvajanja načela medsebojnega priznavanja, o katerem je Evropski svet navedel, da je "temeljni kamen" pravosodnega sodelovanja. Skladno s sedmo rubriko točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje je morala španska sodnica vpisati "državljanstvo" zahtevane osebe  (angleško: "nationality", špansko: "nacionalidad", nizozemsko: "nationaliteit").

 

Na podlagi navedenega evropskega naloga za prijetje katalonskega voditelja so, kot razberemo v medijih, 5. novembra 2017 ob 9:17 po lokalnem času v Kraljevini Belgiji za nekaj ur pridržali Carlesa Puigdemonta. Slednji je – "državljan iz Katalonije". Danes je zanj možnih položajev več. V kolikor meni, da je državljan "Republike Katalonije", lahko v postopku pred belgijskim sodiščem pravočasno poda ugovor – "sem državljan Katalonije". In s tem začne izpodbijati zadevni evropski nalog za prijetje v delu, kjer se v rubriki "nationalidad" morda navaja "español". Če bosta z njegovim pravnim zastopnikom Paulom Bekaertom postopkovno uveljavila vprašanje državljanstva, bosta odprla pot belgijskemu sodniku v konkretni zadevi, da prekine postopek in zastavi Sodišču Evropske unije predhodno vprašanje glede razlage pojma "državljanstvo" iz sedme rubrike točke (a) predpisanega obrazca evropskega naloga za prijetje z dne 3. novembra 2017 (smiselno po točki b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije.

 

 

Država "Republika Katalonija"

 

Glede pojma "državljanstvo" je dilem precej. Na primer, 31. oktobra 2017 je predsednik belgijske vlade Charles Michel na tviterju podal svoje mnenje: "Gospod Puigdemont ima enake pravice in obveznosti kot vsi evropski državljani, nič več, nič manj." (cit. po izvirniku v nizozemskem jeziku: "Dezelfde rechten en plichten als elke Europese burger voor de heer Puigdemont, niet meer en niet minder."). To trditev bi lahko kazala, da premier Michel priznava gospodu Puigdemontu status državljan Evropske unije. Pa slednje drži? Odgovor, kakopak, ni enoznačen.

 

V kolikor je z navedenim mišljeno državljanstvo Evropske unije, je lahko mnenje belgijskega premierja vprašljivo. Carles Puigdemont je kot Španec znotraj tega državljanstva hkrati državljan Evropske unije. V kolikor pa gospod Puigdemont ne priznava svojega španskega državljanstva in uveljavlja ugovor na podlagi prava Evropske unije, da je državljan države "Republike Katalonije", bo ta ugovor prav tako vprašljiv. Državljan "Republike Katalonije" namreč nima državljanstva Evropske unije, saj "Republika Katalonija" ni država članica Evropske unije niti ni mednarodno priznani subjekt.

 

 

Dilema o ustavni uokvirjenosti

 

27. oktobra 2017 je Carme Forcadell, predsednica parlamenta avtonomnih katalonskih skupnosti, deklarirala: "Ustanavljamo Republiko Katalonijo kot samostojno in suvereno državo, pravno, demokratično in socialno." (cit. po izvirniku v katalonskem jeziku: "Constituïm la República catalana com a Estat independent i sobirà, de dret, democràtic i social.")

 

Navedena deklaracija omenja načelo pravne države. Ob tem je morda smiselno opozoriti na postopkovno določilo b. točke 1. odstavka 56. člena Statuta o avtonomiji Katalonije iz leta 1979. Tu se za spremembo statuta zahteva dvo-tretjinsko večino članov Parlamenta Katalonije (po izvirniku v katalonskem jeziku: "L'aprovació del Parlament de Catalunya per majoria de dues terceres parts"), medtem ko je bila 27. oktobra 2017 razglasitev neodvisnosti podana po glasovanju v 135-članskem parlamentu z izidom 70 za, 10 proti in 2 vzdržana.

 

Slednje je smiselno osvetliti že zaradi poznane dileme o ustavni uokvirjenosti, ki jo utemeljuje Kraljevina Španija. Podobna dilema ovira politične institucije Evropske unije in večino držav njenih članic pred aktivnostmi v prid položaju "Republike Katalonije". Trenutno temeljna politična dilema je torej o ustavni uokvirjenosti, in ne o pravici do samoodločbe, ki se jo poudarja v določeni javnosti. S tega vidika na mednarodni pogajalski mizi ni ustanovitve nove katalonske države zato, ker naj bi pomenila kršitev lastnega ustavnega reda (!).

 

 

Država katalonskih "državljanov"

 

Dileme so tudi na drugih mednarodnih ravneh. Poglejmo primer vidika Listine Združenih narodov. Pojem "narod" se zaplete že ob pojmu "the peoples", ko ju proučujemo v 1. uvodni izjavi preambule Listine Združenih narodov, ki se glasi "We the peoples of the United nations".

 

Seveda, pojem se zaplete z vidika katalonskih "državljanov" v njihovi dilemi, ki je v smislu "nation of Catalonia" nasproti "The Nation of Catalonia". Beseda "nation" je v prvem primeru mišljena kot ljudstvo, v drugem primeru pa kot ime države.

 

Verjetno pa v tem pogledu pojma nista zapletena z vidika uradne stališča Kraljevine Španije. Zanjo je pojem "nation" izrecen, enoznačen in nedvoumen in pomeni, da je ljudstvo Katalonije del državljanov Kraljevine Španije.

 

 

Postopek za mirno reševanje sporov

 

A tudi predhodno osvetljena dilema Kraljevine Španije o ustavni uokvirjenosti Katalonije je lahko vprašljiva. Sestavni del španskega ustavnega reda je tudi nadustavna Listina Združenih narodov z dne 26. junija 1945. K tej listini je bila Španija sprejeta dne 14. decembra 1955 z Resolucijo 995 (X) Generalne skupščine na 555. plenarnem srečanju. Sprejeta je bila na podlagi predhodne španske Deklaracije o sprejemu obveznosti, vsebovanih v Listini Združenih narodov, ki jo je 23. septembra 1955 kot polnopooblaščeni podpisal v Madridu Alberto Martin Artajo, tedanji španski minister za zunanje zadeve. Med sprejetimi obveznostmi Listine Združenih narodov je sestavni del španskega pravnega reda tudi odločenost za enake pravice velikih in majhnih narodov, "nations large and small".

 

Nadaljnja obveznost Španije pa je mirno reševanje sporov ("pacific settlement of disputes", poglavje VI. Listine). Slednje vključuje tudi obveznost, da kot država, ki je članica Združenih narodov, priznava pravico "naroda" Katalonije v primeru, da bi samodeklarirana država "Republika Katalonija", ki ni članica Združenih narodov, naslovila spor v reševanje Generalni skupščini (smiselno po 2. odstavku 35. člena Listine OZN).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.541
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.705
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.611
04/
Premier Janša potiska Slovenijo na napačno stran demokratičnega zemljevida Evrope
Bill Wirtz
Ogledov: 1.210
05/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.270
06/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.370
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.028
08/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 770
09/
"Covid potni list" bi bil dobrodošel, vendar je pot do njegove uresničitve še negotova
Božo Cerar
Ogledov: 753
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.202