Komentar

Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti

S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo še vedno živimo v visokem modernizmu XXI. stoletja. Puškin se je rodil leta 1799, romantik Prešeren leta 1800, njun predhodnik Lord Gordon Byron pa dvanajst let prej, leta 1788.

11.11.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Puškin   Lord Byron   Prešeren   Kosovel   Trst   romantika   pesniki

Umetnik genij je svoj zanos istovetil  s svojo končnostjo. Zato so romantični junaki tako radi stali nad previsnimi stenami in klifi ter zrli v sončni zahod, da bi že v naslednjem hipu s skokom v globel dobili dokončen odgovor, kaj oziroma kdo stoji za našimi življenji.

V izteku tega tedna imam namen pred vami mirno in tiho pogledati v dva dneva, v četrtek in v torek. V četrtek smo dobili v Ljubljani v Severnem parku doprsno skulpturo Aleksandra Sergejeviča Puškina, romantičnega obsedenca, ki je svetu zapustil verze, polne čustvene vznesenosti. Že od samega začetka so bili njegovi stihi namenjeni živemu recitativu in nacionalnemu melodičnemu zanosu. Metrika njegovih verzov je poudarjala lep patos. Predvsem je bil nasproten dolgočasnemu klasicističnemu izrazju, izhajajočemu iz razsvetljenske filozofije.

 

Lepo je tisto mesto, ki hrani v sebi spomin na nepreračunljive pesniške moči. Še lepše pa je tisto, ki ohranja spomin na umetnike romantike. Aleksander Sergejevič Puškin je bil mulat po materi, njen oče, Aleksandrov ded, je prišel v Rusijo, v Carsko selo, iz Etiopije. Puškin je nosil v sebi skoraj moderen, svobodomiselen izraz. Danes bi zanj uporabili besedno zvezo multikulturnost; sredi ruskegao jezika je ohranjal svojo multikulturno občutljivost. Že zaradi svojega rasnega porekla je bil v skupnosti izvzet, tudi zato se je še sam izvzel iz roda, da bi bil še bolj drugačen, da bi jeziku, v katerega se je rodil, poklonil verzifikacijo najvišje duhovne vrednosti, prepolno evropskega individualizma in iracionalnega pozicioniranja.

 

Konstruiranje novih literarano-zgodovinskih pojmov romantike je z nekaj vmesnimi koraki pripeljalo umetniško skupnost do avantgardne pozicije, ki se je uveljavila takoj na začetku XX. stoletja. S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo še vedno živimo v visokem modernizmu XXI. stoletja. Puškin se je rodil leta 1799, romantik Prešeren leta 1800, njun predhodnik Lord Gordon Byron pa dvanajst let prej, leta 1788.

 

Vsi trije so vnesli v svojo kulturo, v svoj nacionalni jezik, izume, ki so izoblikovali naciji visoko razvit umetniški jezik. Postali so nacionalna duhovna vrednota. Takšnega jezika ni poznala ne njihova kultura, ne civilizacija nasploh. Do skrajnosti so pospešili XIX. stoletje, nič jih ni moglo zaustaviti, nobeno državno ljubosumje, noben konkurenčni, realistični, naturalistični stil, kaj šele industrializacija. Romantična umetniška življenja so postala nepovratno enkratna, ne da se jih oponašati. Vsak podoben poskus pripelje do nelagodja. Romantični genij se je v XIX. stoletju izvzel iz večinskega sveta, zavestno se je osamil, da se je uskladil s svojimi notranjimi nameni, da bi lahko s piedestala slavnostno izgovarjal svoje verze, prestreljene s plemenitim  patosom. Umetnik genij je svoj zanos istovetil  s svojo končnostjo. Zato so romantični junaki tako radi stali nad previsnimi stenami in klifi ter zrli v sončni zahod, da bi že v naslednjem hipu s skokom v globel dobili dokončen odgovor, kaj oziroma kdo stoji za našimi življenji.

 

Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa so v nacionalni književnosti. Majakovski je, medtem ko je zasmehoval romantično nacionalno staromodnost, z istim planetarnim patosom javno izvajal svoje pesmi: Mi izvajamo svojo poezijo v ruščini, točno tako ameriški pesniki izvajajo svojo poezijo v angleščini. Tudi zato se je pojavila potreba po planetarnem razumnem jeziku, po medzvezdnem jeziku.

 

V torek sva se z Dunjo srečala na Nabrežini z dr. Tatjano Rojc. Naši skupni načrti so nas v hipu premestili v avantgardno konstruktivistično stilno formacijo, ki naj bi jo v bližnji prihodnosti manifestirali v Milanu, v mestu, ki je izoblikovalo futuristično lepoto. Predvsem pa je izoblikoval sebi lastno mitologijo, to pa je bil pogum posebne vrste. 

 

Programska misel dneva: Miti so besede, obredi so dejanja!

 

Smo leta 1927, deset let po veliki Oktobrski revoluciji: šele leta 1927 je "Tržaški konstruktivistični ambient" v celoti  materializiral konstruktivistično optimalno projekcijo s svojo zahtevo po gradnji lepote s funkcijo, z množico funkcij. Leto 1927 je bilo leto prve velike emancipacije modernizma. Tržaški konstruktivistični ambient ni bil zgrajen v času za čas, temveč je bil zgrajen zato, da bi šel skozi čas, postal je nosilec prihajočega stoletja. "Tržaški konstruktivistični ambient" je s svojimi levitacijskimi konstrukcijami proizvedel kozmično lepoto. Dr. Janez Vrečko pravi, da ko pogledamo v Tržaški konstruktivistični ambient, pogledamo v korteks Srečka Kosovela. Levitacijske konstrukcije v njem so lebdele in še vedno lebdijo v supremacijski pokrajini, med belim in črnim kvadratom. Lahko si jih ogledate v stalni zbirki Moderne galerije.

 

Smo leta 1929: tega leta je Berlinu izšla posebna številka revije Der Sturm urednika Herwartha Waldna, posvečena Mladi slovenski umetnosti, Junge Slowenische Kunst. Urednik revije Tank, gledališki konstruktivist Ferdo Delak, pa je imel ob tej priložnosti v Berlinu predavanje z naslovom Nova slovenska umetnost, Neue Slowenische Kunst. V tej številki je bila objavljena fotografija detajla Tržaškega konstruktivističnega ambienta (umetnina je bila poimenovana retroaktivno).

 

Za razumevanje konstruktivizma in konsov ter njegovem razlikovanju od futurističnega literarnega eksperimenta ter "parole in liberta", "osvobojenih besed" je ključnega pomena dedukcija, ki jo je opravila v svojem raziskovalnem delu dr. Tatjana Rojc. Z natančim opazovanjem in razumevanjem dela Srečka Kosovela nam je odkrila pomembno spoznanje, ki utemeljuje osrednjo razliko med konsi ter "parole in liberta". Posledično pa razliko med konstruktivizmom in futurizmom.

 

V kozmopolitanskem mestu, kar je Trst pred prvo svetovno vojno zagotovo bil, se je na samem začetku dvajsetih let s pojavom škvadristov in takoj zatem fašistov vzpostavila koalicija z umetniško futuristično avantgardo. Koalicija futuristov kot stilna formacijska enota v umetnosti in fašisti s svojo ideloško iredentistično totaliteto. Oba pola sta se v bitki za "novo" znašla na isti strani. Futuristi in fašisti so bili združeni v nenačelni koaliciji. Prvi, futuristi, v bitki za nove oblike. Drugi, fašisti, pa v bitki za novo kot obnovo - obnovo imperija.  Srečko Kosovel je naredil zarezo, razdvojil je konstruktivizem od futurizma.

 

Dr. Tatjana Rojc reče dobesedno: če je italijanščina z veličastjem Dantejeve univerzalnosti veličasten jezik, istočasno pa se obnaša, kot da je Dantejev jezik zakodiran za večno, se skozi Marinettija ravno z "osvobojenimi besedami" zgodi veliki obrat. Bodimo dobesedni: če je italijanščina veličastno razvit jezik, ki lahko izrazi vse, kar lahko mislimo, potem lahko v njem zgradimo tudi besede, ki so osvobojene vse lokalnosti in jih lahko razumemo planetarno, kozmično. Šlo naj bi za osvoboditev jezika in od jezika, v tem primeru od italijanščine.

 

S pomočjo Kosovelove literarne intervencije in z etično dimenzijo Konsov postane natančno razvidno, da je Marinettijeva planetarna metoda le - simulacija. Deluje sicer planetarno, a nastopa skupaj v koaliciji z italjanščino.  S tendenco, da bi "osvobojene besede" delovale kozmopolitsko: od Pariza, Bukarešte, Dunaja, do Budimpešte, Tokija in Moskve, v resnici pa delujejo imperialno, ne pa kozmopolitsko. V odnosu do Ljubljane pa delujejo kolonialno. Zato je bila Kosovelova zareza nujna in brezprizivna.

 

Kosovel z visoko razvitim jezikom, s katerim lahko izrazimo vse, se pravi s slovenščino, z jezikom odličnosti Prešernove paradigme - pozor! ne nastopi s konsi proti "osvobojenim besedam", temveč proti totaliteti kolonialistično imperialistične agresije futurističnega neobčutlijvega zamaha.

 

Slovenski jezik še ni tako emancipiran, svoboden, da bi lahko besede v njem svobodno lebdele brez vsake gravitacijske agresije. Zato gradi s konsi etičnost, v njih konstruira neskončnost tako za planet, kakor tudi za Slovence in Slovane. (Prešernova paradigma "Največ sveta otrokom sliši slave" - Slovane). Tako mišljenje producira dedukcija Tatjane Rojc, ki je v Kosovelovi odločitvi za konstruktivizem videla emancipatorni proces slovenskega jezika. Slovenski jezik je bil takrat nesvoboden. Ravno zaradi emancipacije jezika je Srečko Kosovel najpomembnejši pesnik XX. stoletja. S Prešernom tvorita veličastje razvitega umetniškega jezika, ki zmore prodreti najgloblje, najdalj in najpametneje v tisto, kar imenujemo človeško. In za človeško gre. Čovek: je nova beseda.

 

Še preden dobi Prešeren spomenik v Moskvi, je potrebno Kosovelu postaviti spomenik v Ljubljani na enem njenih osrednjih trgov! Pa saj je neverjetno, da ga ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
13
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
11
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Kulturniški fašizem
9
19.07.2020 11:00
Kulturniški fašizem je zadnje mesece in tedne v Sloveniji visoko dvignil svojo stoglavo glavo. Kulturniški fašizem vedno ... Več.
Piše: Denis Poniž
Umetnost je disciplina, ki nam omogoča razumeti preteklost, predvsem pa bodočnost
8
18.07.2020 22:36
Naj povem na kratko: to je komentar o dveh umetniških ambientih. Povod: stoletnica fašističnega požiga Narodnega doma v Trstu. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janez Janša, mnogo več spoštovanja bi ohranil, če bi doma ležal na kavču in proučeval strop
29
12.07.2020 10:32
Janez Janša nam obljublja, da bodo z izjemnimi kalibri velikih vodij profila Orban in Vučić naredili red. Janševa politika nas ... Več.
Piše: Simona Rebolj
NEP Dejana Kršića: Umetnost je brezčasna, Evropa neskončna
1
11.07.2020 21:03
Kršić je nomad lepote!Oblikovanje zanj že dolgo ni zgolj utilitaristični fenomen, temveč je predvsem mišljenje. Nikoli več ne bo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O spravi na "akademski" način: Blišč in beda kurtizanov
14
10.07.2020 23:15
Spravno dejanje, ki ga ponuja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, še najbolj spominja na demokratičnocentralistični ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Ustavimo konje: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja
10
10.07.2020 00:47
Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.568
02/
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
Keith Miles
Ogledov: 2.222
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.776
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.537
05/
Dosje MD Medicina d.o.o. ali zgodba o uspehu ortopedske dinastije Gorenšek
Uredništvo
Ogledov: 11.014
06/
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
Bine Kordež
Ogledov: 1.574
07/
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.386
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.343
09/
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
Shane Quinn
Ogledov: 1.438
10/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 994