Komentar

Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa v nacionalni književnosti

S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo še vedno živimo v visokem modernizmu XXI. stoletja. Puškin se je rodil leta 1799, romantik Prešeren leta 1800, njun predhodnik Lord Gordon Byron pa dvanajst let prej, leta 1788.

11.11.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Puškin   Lord Byron   Prešeren   Kosovel   Trst   romantika   pesniki

Umetnik genij je svoj zanos istovetil  s svojo končnostjo. Zato so romantični junaki tako radi stali nad previsnimi stenami in klifi ter zrli v sončni zahod, da bi že v naslednjem hipu s skokom v globel dobili dokončen odgovor, kaj oziroma kdo stoji za našimi življenji.

V izteku tega tedna imam namen pred vami mirno in tiho pogledati v dva dneva, v četrtek in v torek. V četrtek smo dobili v Ljubljani v Severnem parku doprsno skulpturo Aleksandra Sergejeviča Puškina, romantičnega obsedenca, ki je svetu zapustil verze, polne čustvene vznesenosti. Že od samega začetka so bili njegovi stihi namenjeni živemu recitativu in nacionalnemu melodičnemu zanosu. Metrika njegovih verzov je poudarjala lep patos. Predvsem je bil nasproten dolgočasnemu klasicističnemu izrazju, izhajajočemu iz razsvetljenske filozofije.

 

Lepo je tisto mesto, ki hrani v sebi spomin na nepreračunljive pesniške moči. Še lepše pa je tisto, ki ohranja spomin na umetnike romantike. Aleksander Sergejevič Puškin je bil mulat po materi, njen oče, Aleksandrov ded, je prišel v Rusijo, v Carsko selo, iz Etiopije. Puškin je nosil v sebi skoraj moderen, svobodomiselen izraz. Danes bi zanj uporabili besedno zvezo multikulturnost; sredi ruskegao jezika je ohranjal svojo multikulturno občutljivost. Že zaradi svojega rasnega porekla je bil v skupnosti izvzet, tudi zato se je še sam izvzel iz roda, da bi bil še bolj drugačen, da bi jeziku, v katerega se je rodil, poklonil verzifikacijo najvišje duhovne vrednosti, prepolno evropskega individualizma in iracionalnega pozicioniranja.

 

Konstruiranje novih literarano-zgodovinskih pojmov romantike je z nekaj vmesnimi koraki pripeljalo umetniško skupnost do avantgardne pozicije, ki se je uveljavila takoj na začetku XX. stoletja. S stilno formacijo romantika se je začelo vse spreminjati. Z romantičnim prostranstvom se je zgradila tudi naša modernost, ki jo še vedno živimo v visokem modernizmu XXI. stoletja. Puškin se je rodil leta 1799, romantik Prešeren leta 1800, njun predhodnik Lord Gordon Byron pa dvanajst let prej, leta 1788.

 

Vsi trije so vnesli v svojo kulturo, v svoj nacionalni jezik, izume, ki so izoblikovali naciji visoko razvit umetniški jezik. Postali so nacionalna duhovna vrednota. Takšnega jezika ni poznala ne njihova kultura, ne civilizacija nasploh. Do skrajnosti so pospešili XIX. stoletje, nič jih ni moglo zaustaviti, nobeno državno ljubosumje, noben konkurenčni, realistični, naturalistični stil, kaj šele industrializacija. Romantična umetniška življenja so postala nepovratno enkratna, ne da se jih oponašati. Vsak podoben poskus pripelje do nelagodja. Romantični genij se je v XIX. stoletju izvzel iz večinskega sveta, zavestno se je osamil, da se je uskladil s svojimi notranjimi nameni, da bi lahko s piedestala slavnostno izgovarjal svoje verze, prestreljene s plemenitim  patosom. Umetnik genij je svoj zanos istovetil  s svojo končnostjo. Zato so romantični junaki tako radi stali nad previsnimi stenami in klifi ter zrli v sončni zahod, da bi že v naslednjem hipu s skokom v globel dobili dokončen odgovor, kaj oziroma kdo stoji za našimi življenji.

 

Romantični pesniki so peli pesem planetarni skupnosti, pristali pa so v nacionalni književnosti. Majakovski je, medtem ko je zasmehoval romantično nacionalno staromodnost, z istim planetarnim patosom javno izvajal svoje pesmi: Mi izvajamo svojo poezijo v ruščini, točno tako ameriški pesniki izvajajo svojo poezijo v angleščini. Tudi zato se je pojavila potreba po planetarnem razumnem jeziku, po medzvezdnem jeziku.

 

V torek sva se z Dunjo srečala na Nabrežini z dr. Tatjano Rojc. Naši skupni načrti so nas v hipu premestili v avantgardno konstruktivistično stilno formacijo, ki naj bi jo v bližnji prihodnosti manifestirali v Milanu, v mestu, ki je izoblikovalo futuristično lepoto. Predvsem pa je izoblikoval sebi lastno mitologijo, to pa je bil pogum posebne vrste. 

 

Programska misel dneva: Miti so besede, obredi so dejanja!

 

Smo leta 1927, deset let po veliki Oktobrski revoluciji: šele leta 1927 je "Tržaški konstruktivistični ambient" v celoti  materializiral konstruktivistično optimalno projekcijo s svojo zahtevo po gradnji lepote s funkcijo, z množico funkcij. Leto 1927 je bilo leto prve velike emancipacije modernizma. Tržaški konstruktivistični ambient ni bil zgrajen v času za čas, temveč je bil zgrajen zato, da bi šel skozi čas, postal je nosilec prihajočega stoletja. "Tržaški konstruktivistični ambient" je s svojimi levitacijskimi konstrukcijami proizvedel kozmično lepoto. Dr. Janez Vrečko pravi, da ko pogledamo v Tržaški konstruktivistični ambient, pogledamo v korteks Srečka Kosovela. Levitacijske konstrukcije v njem so lebdele in še vedno lebdijo v supremacijski pokrajini, med belim in črnim kvadratom. Lahko si jih ogledate v stalni zbirki Moderne galerije.

 

Smo leta 1929: tega leta je Berlinu izšla posebna številka revije Der Sturm urednika Herwartha Waldna, posvečena Mladi slovenski umetnosti, Junge Slowenische Kunst. Urednik revije Tank, gledališki konstruktivist Ferdo Delak, pa je imel ob tej priložnosti v Berlinu predavanje z naslovom Nova slovenska umetnost, Neue Slowenische Kunst. V tej številki je bila objavljena fotografija detajla Tržaškega konstruktivističnega ambienta (umetnina je bila poimenovana retroaktivno).

 

Za razumevanje konstruktivizma in konsov ter njegovem razlikovanju od futurističnega literarnega eksperimenta ter "parole in liberta", "osvobojenih besed" je ključnega pomena dedukcija, ki jo je opravila v svojem raziskovalnem delu dr. Tatjana Rojc. Z natančim opazovanjem in razumevanjem dela Srečka Kosovela nam je odkrila pomembno spoznanje, ki utemeljuje osrednjo razliko med konsi ter "parole in liberta". Posledično pa razliko med konstruktivizmom in futurizmom.

 

V kozmopolitanskem mestu, kar je Trst pred prvo svetovno vojno zagotovo bil, se je na samem začetku dvajsetih let s pojavom škvadristov in takoj zatem fašistov vzpostavila koalicija z umetniško futuristično avantgardo. Koalicija futuristov kot stilna formacijska enota v umetnosti in fašisti s svojo ideloško iredentistično totaliteto. Oba pola sta se v bitki za "novo" znašla na isti strani. Futuristi in fašisti so bili združeni v nenačelni koaliciji. Prvi, futuristi, v bitki za nove oblike. Drugi, fašisti, pa v bitki za novo kot obnovo - obnovo imperija.  Srečko Kosovel je naredil zarezo, razdvojil je konstruktivizem od futurizma.

 

Dr. Tatjana Rojc reče dobesedno: če je italijanščina z veličastjem Dantejeve univerzalnosti veličasten jezik, istočasno pa se obnaša, kot da je Dantejev jezik zakodiran za večno, se skozi Marinettija ravno z "osvobojenimi besedami" zgodi veliki obrat. Bodimo dobesedni: če je italijanščina veličastno razvit jezik, ki lahko izrazi vse, kar lahko mislimo, potem lahko v njem zgradimo tudi besede, ki so osvobojene vse lokalnosti in jih lahko razumemo planetarno, kozmično. Šlo naj bi za osvoboditev jezika in od jezika, v tem primeru od italijanščine.

 

S pomočjo Kosovelove literarne intervencije in z etično dimenzijo Konsov postane natančno razvidno, da je Marinettijeva planetarna metoda le - simulacija. Deluje sicer planetarno, a nastopa skupaj v koaliciji z italjanščino.  S tendenco, da bi "osvobojene besede" delovale kozmopolitsko: od Pariza, Bukarešte, Dunaja, do Budimpešte, Tokija in Moskve, v resnici pa delujejo imperialno, ne pa kozmopolitsko. V odnosu do Ljubljane pa delujejo kolonialno. Zato je bila Kosovelova zareza nujna in brezprizivna.

 

Kosovel z visoko razvitim jezikom, s katerim lahko izrazimo vse, se pravi s slovenščino, z jezikom odličnosti Prešernove paradigme - pozor! ne nastopi s konsi proti "osvobojenim besedam", temveč proti totaliteti kolonialistično imperialistične agresije futurističnega neobčutlijvega zamaha.

 

Slovenski jezik še ni tako emancipiran, svoboden, da bi lahko besede v njem svobodno lebdele brez vsake gravitacijske agresije. Zato gradi s konsi etičnost, v njih konstruira neskončnost tako za planet, kakor tudi za Slovence in Slovane. (Prešernova paradigma "Največ sveta otrokom sliši slave" - Slovane). Tako mišljenje producira dedukcija Tatjane Rojc, ki je v Kosovelovi odločitvi za konstruktivizem videla emancipatorni proces slovenskega jezika. Slovenski jezik je bil takrat nesvoboden. Ravno zaradi emancipacije jezika je Srečko Kosovel najpomembnejši pesnik XX. stoletja. S Prešernom tvorita veličastje razvitega umetniškega jezika, ki zmore prodreti najgloblje, najdalj in najpametneje v tisto, kar imenujemo človeško. In za človeško gre. Čovek: je nova beseda.

 

Še preden dobi Prešeren spomenik v Moskvi, je potrebno Kosovelu postaviti spomenik v Ljubljani na enem njenih osrednjih trgov! Pa saj je neverjetno, da ga ni!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
1
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,776
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,314
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,195
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,831
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,733
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,092
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,059
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,292
09/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,192
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,313