Komentar

Ali je visoka volilna abstinenca razlog ali cilj utrujenih političnih elit?

Problem naše države se na prvi pogled odraža v sicer enostavnem dejstvu: država (javni sektor), kljub dobremu stanju v gospodarstvu, kot partnerska enota delovanju države, enostavno nima dovolj denarja za vzdrževanje ključnih družbenih podpornih sistemov (zdravstvo, šolstvo, sociala, varnost...). Toda ali je denarja res premalo, ali le nenadzorovano odteka na skrivne račune? Ta položaj se v Sloveniji spreminja v nevaren stagnacijski labirint, poglobljeno nezaupanje državljanov v državo kot institucijo, kar se kaže v volilni abstinenci.

14.11.2017 11:56
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   volitve   Slovenija

Status quo je za nekatere, morda celo večino obstoječih elit, najboljše stanje, ki ga branijo z vsemi sredstvi. Mediji, ki so politično upravljanje s pomočjo zabavljaških in precej utrujenih političnih elit spremenili v ceneni reality show, pa se v isti maniri nekritično taisto čudijo, zakaj državljani ne hodijo na volitve.

Zadnje dni se je na podlagi rezultatov predsedniških volitev spet razgibala debata o razlogih za volilno abstinenco. Vsi, od leve do desne, analitiki, profesorji, strokovnjaki za javno mnenje in mediji ugotavljajo, da gre za osnovno nezaupanje v politiko, premalo izbire in podobne pavšalne floskule. Očitno je, da vse večji delež državljanov v odhodu na volitve ne vidi smisla, ker ocenjuje, da njihova (ne)udeležba nima nobenega vpliva na njihovo vsakdanje življenje. Ampak zakaj? Ponujam nekaj iztočnic, ki predstavljajo pomemben del poglobljenega nezaupanja državljanov v sam koncept države.

 

Predsedniške volitve so spet pokazale, da zaenkrat večina našega odločanja poteka "proti nečemu" in ne za nekoga, ali za neko propulzivno, artikulirano idejo, koncept. To se kaže kot osnovni problem naše mlade demokracije, ker tranzicija ni bila nikoli do konca opravljena, po padcu Berlinskega zidu pa tretji val demokracije v Sloveniji ni prinesel željene demokratizacije družbe, v kateri še vedno prevladujejo stare strukture in nadzorujejo tokove denarja. Politiki, ki iz različnih razlogov ne ponudijo ustreznih programov, idej za razvoj države, se zatem v en glas poenotijo, "ugotavljajo", da ljudje menda nimajo izbire. Seveda ne, ker jim jo nočejo, ne znajo, ne želijo ponuditi. Vse skupaj se je spremenilo v nek brezkončni stagnacijski ciklus, ki je pogosto celo preveč pesimističen glede na dejansko realnost razvojnih kazalcev Slovenije, predvsem pa njenih ogromnih potencialov, ki ostajajo neizkoriščeni.

 

Status quo je za nekatere, morda celo večino obstoječih elit, najboljše stanje, ki ga branijo z vsemi sredstvi. Mediji, ki so politično upravljanje s pomočjo zabavljaških in precej utrujenih političnih elit spremenili v ceneni reality show, pa se v isti maniri nekritično taisto čudijo, zakaj državljani ne hodijo na volitve. Brez analize, čemu ljudje sploh nasprotujejo, kaj se jim je "zagabilo".

 

Razlogov je veliko, so bolj kompleksni od prevladujočih ocen številnih "bifejskih" analitikov, ampak jedro vsega je nedvomno netransparentno upravljanje države. Izguba osnovnega zaupanja, ki izvira iz nedelovanja osnovnih družbenih podsistemov in to celo v trenutkih največje propulzivnosti gospodarstva. Več kot jasno je, da medtem ko podjetja, podjetniki, gospodinjstva, državljani ustvarjajo dodano vrednost, vsaj v večini znajo oceniti trenutno stanje, potrebo po investicijah, varčevanju in/ali načrtovanju svojega obstoja, medtem ko država, ki jo pooseblja vrh vladajoče politike, ni zmožna koraka v smer minimalnega razvojnega konsenza ali osnovne samokritike.

 

 

Prvi problem: način preganjanja nepravilnosti in kriminalitete

 

Država kot celovit sistem institucij, pravosodje, različni nadzorni organi z dnevnim ukrepanjem dokazujejo, da razmeroma učinkovito lovi "male kriminalne ribe", t. i. kriminal belih ovratnikov, bančnikov pa niso pripravljeni ali sposobna preganjati. V Sloveniji je opaziti šibkejši nadzor tako nad javnimi kot zasebnimi institucijami, podjetji in organizacijami, ki upravljajo z velikim kapitalom oziroma vrednostmi.

 

Odsotnost nadzora posledično povzroča nekontrolirano, tvegano in odklonsko vedenje teh institucij, ki ga lahko pojmujemo kot finančno kriminaliteto najmočnejših slojev in akterjev z vrha družbene lestvice. V nasprotju s tistimi populistični ukrepi proti finančni krizi, ki ne zdravijo simptome, ne bolezni, so pravi odgovori na treh nivojih, nivo kazenskopravnih institucij, nivo finančnih institucij in nivo preiskovalnega novinarstva in javnosti. Povezano delovanje z več zornih kotov (večnivojski pristop, millefoglie), tudi z vidika svetovnih hibridnih ogrožanj, lahko učinkovito pripomore k sledenju denarnih tokov, kar prinese rezultate.

 

 

Drugi problem: davki in davčne utaje

 

Ta tematiko ima zelo dolgo brado, ki pa v zadnjem mandatu še raste pod pretvezo gospodarske uspešnosti, ki dejansko prikriva osnovne probleme upravljanje države Slovenije. Ima seveda različne podlage in razloge: revni se denimo davkom pogosto po svojih močeh izogibajo, ker je to edini način njihovega preživetja. Bogati, gospodarske in politične elite pa medtem brezsramno - kot del razraščene finančne kriminalitete - iščejo, izkoriščajo luknje v zakonih za povečevanje svojega, že tako nesorazmernega bogastva in so vsak dan še bogatejši.

 

Vse skupaj še poglablja asimetrično, nepravično delitev bruto družbenega proizvoda, kar ljudem avtomatsko znižuje zaupanje v državo. Za slovenske politične elite je značilno, da se tudi v času t. i. debelih krav zaradi zasledovanja kratkoročnih interesov izogibajo pravim in potrebnim davčnim prilagoditvam, npr. davkom na nepremičnine, ustreznosti višine in delitve socialnih prispevkov, dohodnine, davku na dohodek pravnih oseb..... Namesto k strukturnim prilagoditvam davčnega sistema se zatekajo k najbolj enostavnim oblikam pobiranja davkov, te najbolj plastično predstavlja DDV in z njegovim pobiranjem povezane akcije nadzornih organov.

 

 

Tretji problem: negativna selekcija, klientelizem

 

Rezultati negativne klientelistične selekcije, zaposlovanja po zvezah in poznanstvih brez upoštevanja referenc in kariere, se kažejo v problemih, ki v zadnjem času izstopajo v zdravstvu, sodstvu in velikih projektih, kot je t.i. drugi tir. Takšno kadrovanje v osnovi pospešuje in generira nezadovoljstvo v volilnem telesu in utrjuje osnovne težave države: nesposobnost kreiranja finančnih politik, ki bi dolgoročno stabilizirale fiskalno stabilnost države in selektivno preganjanje najbolj kompleksnih in škodljivih oblike kriminalitete.

 

"Neodhod" na volitve tako nekateri vidijo kot edini način odpora. Ta odpor pa očitno ni učinkovit.

 

Epilog dogajanj v družbi pokaže, da je glede na raziskave javnega mnenja pojav volilne abstinence še posebno prisoten pri mlajši populaciji, kar si zasluži posebno pozornost. Zato bo potrebno bolj poglobljeno definirati izzive, probleme, želje mlajše generacije, ki jo oblast pogosto podcenjevalno nagovarja s plehkimi, praznimi obljubami o stanovanjih, štipendijah ipd..

 

Podobno je s starejšimi, njihove probleme je vladajoča nomenklatura podobno podcenjevalno zožila na nekaj odstotno letno dvigovanje pokojnin, pri čemer celotno populacijo obravnava kot socialni problem in obremenitev državnega proračuna.

 

Srednja generacija pa ugotavlja, da smo po osamosvojitvi živeli v turbulentnih časih hitrih sprememb, a žal tranzicija ni bila izpeljana, saj družbo še vedno obvladujejo stare strukture in demokracija ni zaživela tako, kot so si jo želeli ljudje.

 

 

Bojan Dobovšek je poslanec Državnega zbora.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
16
10.04.2020 01:45
Pesnik Boris A. Novak je sredi marca v časniku Dnevnik objavil pismo bralca z naslovom Izdajstvo političnega razreda ( vir), v ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
14
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,250
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,992
03/
Ko umetniki bljuvajo žolč: V razmislek Borisu A. Novaku
Milan Gregorič
Ogledov: 1,374
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,353
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,424
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,269
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,650
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 1,038
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,096
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,073