Komentar

O slabostih državnega lastništva: prodaja ni vedno edina rešitev

Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter izkoriščanja družb za parcialne potrebe politike. Vseeno pa rešitev teh slabosti ni samo v prodaji državne lastnine tujcem, temveč bi se morali več angažirati pri spremembah upravljanja in nadzora teh družb. Izkušnje razvitejših držav, ki ohranjajo pretežni del gospodarstva v domačih rokah, potrjujejo, da je mogoče to za suverenost in dolgoročni razvoj države celo bolj ustrezno. Zaradi tega menim, da s prodajo preostanka premoženja ni treba preveč hiteti.

16.11.2017 00:02
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   lastnina   država   privatizacija   tujci   kapital

Foto: www.afs.si

Državno lastništvo podjetij je verjetno ena najbolj obravnavanih tem pri nas že kar dolgo časa.  Pri tem se običajno srečujemo z diametralno nasprotnimi stališči zagovornikov in nasprotnikov vloge države v lastništvu gospodarskih družb. Nasprotniki v državnem lastništvu vidijo predvsem slabo upravljanje in učinkovitost teh družb ter seveda klientelizem in korupcijo, povezano z vpletanjem politike v podjetja. Nasprotniki umika države iz gospodarstva (in posledične prodaje tujcem, ki so danes edini potencialni kupci) pa opozarjajo predvsem na dejstvo, da bomo s prodajo postali kolonija in da tuji lastniki zasledujejo predvsem lastne interese. Sam sicer nisem ravno nasprotnik vstopanja tujcev v slovensko gospodarstvo, a pospešene prodaje, ki smo ji priča zadnja leta, vseeno ne zagovarjam. Predvsem pa poskušam razumeti tudi argumente, ki jih predstavljajo zagovorniki umika države iz lastništva podjetij. Zato v nadaljevanju nekaj plusov in minusov tega procesa umika države iz gospodarstva.

 

Pred navajanjem različnih argumentov pa najprej nekaj podatkov o lastniški strukturi gospodarstva danes. Strukturo seveda lahko spremljamo po različnih kriterijih, po številu podjetij, zaposlenih, dodani vrednosti, oceni vrednosti podjetij, dobičku in podobno. Verjetno je dodana vrednost še najboljši pokazatelj pomena posamezne skupine podjetij in po tem kriteriju so lani državna podjetja predstavljala okoli 15 % celotnega gospodarstva, podjetja v tuji lasti 30 %, ostala pa so bila v privatni domači lasti. Za primerjavo lastniških sprememb zadnjih petnajst let naj navedem, da so leta 2002 po tem kriteriju tuja podjetja prispevala 12 % k celotnim rezultatom gospodarstva, torej dva in pol krat manj.

 

Kot prvi vidik državne lastnine bi izpostavil najbolj preprost finančni vidik. Kot eden izmed ciljev pri podjetjih v državni lasti si med drugim postavljamo tudi ustrezno donosnost. Pričakovanja so celo 8 % na kapital in lani, v ugodnih gospodarskih razmerah, smo dosegli že 6 %. Na drugi strani pa vemo, da se danes država lahko zadolžuje po le 2-odstotni obrestni meri. Čeprav seveda ni naloga države, da se ukvarja z naložbami v podjetja in njihovim upravljanjem, je gledano dolgoročno donos njenih naložb vseeno praviloma višji kot pa stroški financiranja. Dosedanje izkušnje tega sicer ravno ne podpirajo, saj poznamo izgube v bančnem sektorju pa tudi v drugih družbah. A ko gledamo danes 10-odstotno donosnost NLB ali podobne donose npr. v energetskem sektorju, ekonomsko ni smiselno teh naložb prodajati ter s tem odplačati dolg, za katerega plačujemo le 2 odstotka obresti na leto. S tega vidika hitenje torej vsekakor ni na mestu.

 

Najbolj prisoten očitek državnemu lastništvu je slabo upravljanje podjetij, vpletanju politike v kadrovanje ter korupcija oz. izkoriščanje podjetij za interese raznih lobističnih skupin povezanih s politiko. Kritike so nedvomno upravičene in glede tega ni dilem tako med nasprotniki kot zagovorniki državne lastnine. Prvi ravno zaradi tega zagovarjajo čimprejšnjo prodajo podjetij v državni lasti, ker pač ne verjamejo v pripravljenost in sposobnost za drugačen način upravljanja, v čemer vidi rešitev druga skupina.

 

Zato se moramo vprašati predvsem ali je za razrešitev tega problema prodaja edina rešitev. Ali pa je možno problem upravljanja rešiti tudi z angažiranjem tujih ali celo domačih strokovnjakov, neodvisnih od parcialnih interesov vladajoče politike? Imeli smo in imamo kar nekaj primerov postavljanja tujcev na ključne položaje največjih upravljavcev državnega premoženja (DUTB, SDH, KAD), a najboljših izkušenj tudi s tem ni bilo. Nedavno sem bral intervju z enim od upravljavcev, ki jim je svoje premoženje zaupala romunska država. Seveda so po njegovih besedah izboljšali upravljanje, umaknili koruptivne politike ter povečali donosnost državnih družb. A taisti upravljavec je poznan tudi po tem, kako so sodelovali pri odkupu Heliosa in ga še enkrat dražje že po dobrem letu dni prodali naprej. Kakor se pri državnem lastništvu soočamo s primeri korupcije, nedvomno tudi tuji upravljavci in skladi niso imuni za lastne zaslužke in njim pogosto podredijo poslovne odločitve. Očitki zagovornikom zadržanja državnega lastništva, da s tem želijo samo zadržati privilegije, stojijo nasproti očitki zagovornikom prodaje, da v prodajnih procesih vidijo priložnosti za provizije.

 

Zaradi navedenega bi vseeno lahko zapisali, da hitenje s prodajo ni najbolj nujno, niti načrtno postavljanje samo tujih upravljavcev. Vsekakor pa je smiselno vzpostaviti večji in širši nadzor nad upravljanjem državnega premoženja, čemur danes politika (pričakovano) ni najbolj naklonjena. Menim, da imamo tudi v Sloveniji precejšen nabor strokovnih in neodvisnih kadrov, ki bi jih lahko povabili k sodelovanju pri upravljanju in nadziranju naložb ter tudi predolgih prstov politike. Če se res toliko krade, najbrž ni potrebe, da zato "odsekamo roko" (beri prodamo), temveč so tudi drugi načini preprečevanja slabe prakse.

 

Eden izmed pogosto izpostavljenih razlogov v prid prodaji in umiku države iz upravljanja podjetij je tudi bistveno manjši delež državne lastnine v drugih državah, tako razvitejših kot državah nekdanjega vzhodnega bloka. Vzhodne države so res večino svojih pomembnejših podjetij dokaj hitro prodale tujim lastnikom, ki so pogosto prinesli hitrejši in učinkovitejši razvoj ter s tem pozitivno prispevali k gospodarski rasti, zaposlenosti ter tudi blaginji prebivalstva. Zato je tam delež državnega lastništva bistveno nižji, gospodarstvo (večje družbe) pa je pretežno v tujih rokah razen tudi ne nepomembnega dela, ki pa je ostal v rokah ožjega kroga domačih podjetnikov. V vseh teh državah imajo kar nekaj ljudi (pravih tajkunov), ki so po nekoliko sporni poti prišli do pomembnih premoženj in ki se pogosto pojavljajo kot kupci podjetij tudi v Sloveniji.

 

Še manj državne lastnine je v razvitejših državah, posebno anglosaških. V Nemčiji ali npr. v Italiji jo je vseeno nekaj več, a bolj prikrito, preko deželnih vlad in lokalnih skupnosti ter raznih skladov z razpršenim in pogosto težje določljivim lastništvom (spomnim se zadreg, ko je v Slovenijo vstopila kot kupec Koprske banka torinska banka San Paolo IMI in ko se je ugotavljalo, kdo je pravzaprav njen lastnik). V Sloveniji menim, da omenjenih 15 % niti ni več tako velik delež, posebno ker gre v veliki meri za lastništvo v infrastrukturi in prometu (DARS).

 

Tisto, kar nas razlikuje od strukture lastništva razvitejših držav, je precej nižji delež domačega privatnega lastništva. O tem od tujih svetovalcev in institucij (npr. OECD) ne boste nič brali. Ničkolikokrat bodo izpostavili, da je država preveč prisotna v lastništvu, nikoli pa, da je delež domačega privatnega lastništva bistveno nižji kot v Avstriji, Nemčiji ali Italiji. In verjetno so to države, ki nam morajo biti cilj in so tudi realno dosegljive, seveda tudi ne naenkrat. Večina teh držav, kaj šele ZDA ali Anglija, ima večino gospodarstva v domačih rokah, seveda pa privatnih, in že vedo zakaj. In tudi zakaj tako prepričujejo manj razvite države, da se morajo čim preje znebiti državnega lastništva.

 

V tem pogledu in denimo tudi v pričakovanju, da se bo počasi, z leti oblikoval tudi kaj več domačega kapitala, je mogoče smiselno to umikanje države iz lastništva malo zadržati, ker trenutno drugih kupcev kot tistih iz tujine ni. Posebno v družbah, kjer tuj lastnik ne bi prinesel velike dodane vrednosti. Vzporedno pa seveda iskati učinkovitejše oblike upravljanja.

 

Državno lastništvo ima nedvomno precej slabosti in omejitev, tako zaradi pogosto večje rigidnosti uprav, premajhnega nadzora ter izkoriščanja družb za parcialne potrebe politike. Vseeno pa rešitev teh slabosti ni samo v prodaji državne lastnine tujcem, temveč bi se morali več angažirati pri spremembah upravljanja in nadzora teh družb. Izkušnje razvitejših držav, ki ohranjajo pretežni del gospodarstva v domačih rokah, potrjujejo, da je mogoče to za suverenost in dolgoročni razvoj države celo bolj ustrezno. Zaradi tega menim, da s prodajo preostanka premoženja ni treba preveč hiteti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
26
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
31
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako ustaviti Janšo? Ofenziva za volitve v polnem razmahu, v zraku tudi ideja o prepovedi delovanja SDS
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,578
02/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,837
03/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,355
04/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,765
05/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,415
06/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 2,125
07/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,660
08/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 1,862
09/
Koronavirus je lahko že v nekaj dneh v Sloveniji, ministra v odstopu Šabedra ni nikjer, UKCL ima na voljo le nekaj postelj za okužene bolnike ...
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,685
10/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,311