Komentar

Afera "sirski frizer": Ni res, da je edina prava pot pravna pot!

Pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, pri nas ni dovolj jasna. Nasprotno, je komplicirana in takoj pade v pravniško "nadmudrivanje". Vmesnega prostora, ki vedno obstaja med svetom svobode in svetom restrikcije, preprosto nismo uspeli doreči. Pustili smo ga na milost in nemilost temu pravniškemu "nadmudrivanju", ki očitno nekaterim tudi koristi.

21.11.2017 22:45
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   Ahmad Šami   ljudstvo   ideja   preizkus   sirski frizer   državni zbor   pravo   Jernej Vrtovec   Borut Pahor

Foto: Youtube

Celotno delovanje sistema, ki bi moral služiti le v oporo idejam za boljše in lepše življenje državljanov, je v rokah peščice pravnih "genijev", pomešanih v razne politične grupacije ...

Moj ded je bil pravnik, tudi moj oče in njegov brat, pa še moj tast povrhu, da o ostalem še živečem sorodstvu, od bratrancev do svakov in nečakov, ki so tudi večinoma pravniki, niti ne govorim. Vsi so bili - ali so - pošteni, pridni, vse po vrsti spoštujem, spoštujem tudi pravo kot stroko, ki je za civilizirano življenje koristna in nujno potrebna. A ko poslanec Jernej Vrtovec, demokratično izvoljeni predstavnik ljudstva, javno na nacionalni televiziji - konkretno 16. novembra v oddaji Tarča - izjavi "edina prava pot je pravna pot", me spet zaboli. No, pa smo spet tam. Kajti prav v tem lepo zvenečem stavku, ki mu je velika večina gledalcev, v to sem prepričan, blagohotno prikimala, je skrita zanka slovenske zagatnosti. Problem je še večji, ker to izreče izvoljeni predstavnik zakonodajne veje oblasti, ki mimogrede omeni tudi to, da ni pravnik.

 

Prava pot v demokraciji, kot jo razumem, je tista, po kateri najprej izvoljeni predstavniki ljudstva, poslanci, prenesejo voljo ljudstva ali kakršnokoli idejo v za to namenjen prostor, tj. parlament. Tam, torej v parlamentu o tej volji ljudstva ali neki ideji parlamentirajo, se pravi argumentirano razpravljajo in na koncu glasujejo. In potem ko pride do neke rezultante tega parlamentiranja, nastopi pravna stroka, da to rezultanto pravno-oblično oblikuje. Z osnovnim ciljem, da državljani razumemo, kaj so poslanci sklenili. Pravna stroka mora nastopiti šele po vsem dogajanju v prostoru demokracije. Ker pa na žalost prevladuje misel, ki jo je izrekel mladi poslanec Vrtovec, imamo ne samo zagatnost, ampak še huje, prevlado pravnih tolmačenj, razlag, dvoumnosti.

 

Imamo pravniško državo namesto pravične države.

 

Se opravičujem vsem na začetku omenjenim, še živečim in pokojnim, toda ni res, da je pravna pot edina prava pot. Na začetku katerekoli poti za boljše, lepše in pravičnejše za skupnost, za Slovenijo, za slovenske državljane, se mora zgoditi vse kaj drugega kot pa pravna stroka. Zgoditi se mora predvsem neka ideja, s kateregakoli področja, znanstvenega, morda umetniškega, morda kakšna bolj preprosta iz vsakdanjega življenja, ali pa z drugega konca, skratka ideja, kako reševati najbolj kompleksne politične zadeve v državi.

 

Lahko se zgodi tudi ideja, ki je bila središče dogajanja na omenjeni Tarči, namreč da bi sirskemu frizerju podelili azil, ker je za razliko od večine drugih prosilcev vzbudil, saj tako sem razumel, dodatne simpatije pri nekaterih naših državljanih. In vsaka ideja bi morala imeti na začetku predvsem možnost preizkusa, preverbe, lahko tudi kakšne oblike razstave v javnosti, pa potem odziva strokovne in širše javnosti na koncu. Če bi prepričala dovolj ljudi, če bi dobila na moči oz. politični podpori, tudi odziv parlamenta in res na koncu lahko tudi odziv najvišje demokratične instance, volje državljanov v obliki takšnega ali drugačnega referenduma.

 

Šele potem (!) in nič prej naj pravna stroka, kot že povedano, reče in stori, kar ji veli njena poklicanost. Seveda, razen če je pojav te ideje že pred poskusom kakorkoli dokazljivo protizakonit ali celo protiustaven. Če se pojavi utemeljen sum, naj nastopi pravna stroka pač že malo prej. A sistemske zakonodaje nismo uredili, da bi imela neka ideja možnost za takšno pot. Mnogo prej, večinoma že kar na začetku, ideje padejo v neko pravno zmešnjavo, možnost dvoumnega tolmačenja, v neskončno mešanje politike in prava, v zmedo in zagato, kjer lahko krmarijo res edino le najspretnejši pravniški "geniji". Celotno delovanje sistema, ki bi moral služiti le v oporo idejam za boljše in lepše življenje državljanov, je v rokah peščice pravnih "genijev", pomešanih v razne politične grupacije ...

 

Naj gornji odstavek poskušam zaobjeti v enem stavku: gre za to, da pri nas pot za uresničitev kakršnekoli ideje, za katero nosilec meni, da je boljša, lepša ali pravičnejša za našo skupnost, ni dovolj jasna. Nasprotno, je komplicirana in takoj pade v pravniško "nadmudrivanje" (se opravičujem za ta srbizem, očitno sem predolgo živel v Jugoslaviji, a ta izraz najbolj zadene bistvo sedanje zagatnosti, v slovenščino prevesti ga pa ne znam, niti nočem). Še drugače povedano: vmesnega prostora, ki vedno obstaja med svetom svobode (svobodnih, svežih idej) in svetom restrikcije (sistemske zakonodaje, ki naj služi predvsem varnosti in sobivanju), preprosto nismo uspeli doreči. Bom preciznejši, smo ga pustili na milost in nemilost temu pravniškemu "nadmudrivanju", ki očitno nekaterim tudi koristi.

 

Odgovor, kaj in kako je treba narediti v tem vmesnem prostoru, da to zagatnost vsaj poskušamo malo popraviti, je torej sledeč: "Vsaka ideja bi morala imeti na začetku predvsem možnost preizkusa, preverbe, lahko tudi kakšne oblike razstave v javnosti, pa potem odziva strokovne ali širše javnosti ..."

 

Verjetno si bo večina bralcev tukaj postavila vprašanje: kako naj problem sirskega frizerja postavimo na razstavo javnosti?

 

Moj odgovor: tudi to se da, bilo bi celo koristno! Konec koncev je ravno to možakar na nek način že počel, izvajal je nekakšno razstavo v javnosti, imel je svojevrsten umetniški performans s svojo pojavo, s svojo duhovitostjo, s svojo simpatičnostjo, saj je prav zaradi tega tudi vzbudil simpatije okrog sebe. Namesto da bi ti dve leti samo čakal na birokratsko pravniško "kakorkolitožeimenujemo", je poskušal s svojo razstavo v javnosti. In sedaj, zakaj pa ne tudi odziv strokovne in širše javnosti, šele potem odziv sistemske instance, morda celo parlamenta, ker je ideja dobila politično podporo.

 

Prepričan sem, da bi po tej poti "preizkusov idej", preden padejo v pravno "kakorkolitožeimenujemo", lažje in hitreje rešili marsikateri skupnostni problem. Morda bo k temu pripomogel tudi na novo izvoljeni predsednik države Borut Pahor, ki je takoj po zmagi izjavil:

 

"Obljubljam, da se bom pogosteje oglašal, da bom slovenski politiki pomagal reševati probleme ..."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
O anonimnih komentatorjih
4
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
8
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562