Zgodba ne bi bila deležna tolikšne pozornosti, če gospa Ani Klemenčič ne bi bila življenjska sopotnica in poslovna partnerica direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Zorana Klemenčiča, ki je posredno ustanovitelj družbe, ki je opeharila številne vlagatelje. Pri tem ni odveč vprašanje, kakšne etične standarde ima vlada Mira Cerarja pri kadrovanju na najbolj občutljive funkcije v državi, kar direktorsko mesto tajne službe brez dvoma je. A ker bo to vprašanje ostalo retorično, se bomo v današnjem članku raje vprašali, kako sta zakonca Klemenčič sploh prišla do denarja. Skupščina delniške družbe GBD Skupina, kjer je se je odločalo o dobičku, je potekala 7. januarja 2011. Datum ne bi bil nič posebnega, če ne bi že 24. januarja 2011 - torej dobra dva tedna kasneje - prišlo do blokade računov. Na skupščini 7. januarja je bil soglasno (za sklep je glasovalo 100% delničarjev) sprejet sklep, da se izplača 7.290.000,00 evrov dobička. Kljub temu, da je imela družba formalno osem lastnikov, so bili na skupščini prisotne tri osebe: Ani Klemenčič, Boris Eržen in Andrej Grzetič. Najbolj neobičajno pa je to, da so delničarji izglasovali, da se izplačilo sedmih milijonov dobička izvede takorekoč nemudoma - oziroma še isti dan. Z veliko verjetnostjo lahko sklepamo, da se jim je očitno zelo mudilo. Zakaj, se boste vprašali. Odgovor je znan: ker je bil kmalu po izplačilu dobička, tj. čez dobra dva tedna, račun družbe že blokiran (24. januar 2011).

Zapisnik skupščine 7. januarja 2011, kjer je bilo soglasno sprejeto izplačilo 7,3 milijona evrov.

Račun je bil prvič blokiran 24. januarja 2011 (dobra dva tedna po izplačilu 7,3 mio evrov).

Sum, da je šlo za namerno oškodovanje upnikov, potrjuje tudi dejstvo, da družba GBD Skupina v letu 2010 ni imela niti ene skupščine, v letu 2011 pa kar dve. Drugo skupščino je Ani Klemenčič s svojimi partnerji izvedla mesec dni po "izpraznitvi računa" oziroma 18. februarja 2011. Na tej skupščini je bil soglasno sprejet sklep, da se spremeni tako ime družbe kot tudi naslov (!). GBD Skupina je postala G Skupina. Se pravi: 7. januarja so si izplačali 7,3 milijona evrov, 24. januarja je bil račun že blokiran, 18. februarja pa so si spremenili ime in naslov. Naključje?

Mesec dni po izplačilu 7,3 mio evrov se "brišejo sledi": GBD Skupina postane G Skupina.

Na vabilu prikazano 27-krat manjše izplačilo

Da si je Ani Klemenčič želela izplačilo 7,3 milijona evrov izvesti čim bolj "potiho", nakazuje tudi vabilo na skupščino, ki je potekala 7. januarja 2011. Na njem je bilo namreč navedeno, da se bo izplačal dobiček 270.000 evrov. Toda namesto 270 tisoč evrov so si izplačali 7,3 milijona. Na vabilu je pisalo, da ima družba 9,6 milijonov dobička in da si bodo izplačali le 270.000 evrov. Tako so upniki naivno mislili, da bo dovolj denarja za poplačilo. Vmes pa je bil račun "izsušen" v enem dnevu.

Vabilo na skupščino, kje je predvideno izplačilo "samo" 270.000 evrov.

Klemenčičeva je dobila 3,6 milijonov na račun vlagateljev

Če pogledamo bilance družbe GBD poslovanje, ki je v 100% lasti Ani Klemenčič, ugotovimo, da je družba ustvarjala približno 552 evrov čistih prihodkov od prodaje mesečno (od leta 2011 do 2016). Komaj za položnice, bi kdo rekel. Če pa pogledamo finančne prihodke iz deležev - ta družba ima 50% delež v družbi GBD Skupina -, pa je slika nekoliko drugačna. Tudi tu so povprečni prihodki od leta 2012 pa do 2016 nizki in sicer 943 evrov mesečno (povprečje 2012-2016).

Neverjetno pa po bilancah izstopa leto 2011, ko so finančni prihodki iz deležev znašali 3.646.112,00 evrov. Ker je imela Ani Klemenčič preko GBD Svetovanje, d.o.o. 50% delež v GBD Skupini, pomeni ta znesek polovico od 7.290.000,00 evrov.

Lastniški delež Ani Klemenčič v družbi GBS skupina d.d. je 50% oziroma skupaj z Rebeko Klemenčič 50,02 %.

Finančni prihodki firme GBD svetovanje, d.o.o. v 100 % lasti Ani Klemenčič po letih.

Ani Klemenčič je edina lastnica podjetja, kamor je nakazala 3,6 milijonov evrov in ima 0 zaposlenih.

Kako naj bi Ani Klemenčič prevarala vlagatelje

Delniška družba GBD Skupina, iz katere je Ani Klemenčič nakazala 7,3 milijonov, je nastala iz oddvojite Gorenjske borzno-posredniške hiše leta 2008. Od tu tudi razlaga, zakaj je imelo novoustanovljeno podjetje že leta 2008 več kot 9 milijonov evrov dobička. Vlagateljem je Klemenčičeva nato predlagala, da so svoje obveznice zamenjali za nove obveznice, imenovane GBS3, za katere je jamčila nova družba GBD Skupina. Kot datum izplačila obveznic je bil določen 1. oktober 2011. Tisto leto, ko je bilo treba oktobra vrniti denar, si je Ani Klemenčič že januarja izplačala 3,6 milijonov dobička, podjetje pa je bilo kmalu zato blokirano in na koncu šlo v stečaj.

Brez denarja je ostalo več kot 100 fizičnih oseb.

Lahko bi celo domnevali, da je Klemenčičeva obveznice vlagateljem prodajala zato, da si je zagotovila dovolj likvidnosti za izplačilo teh 7,3 milijona evrov!

Podjetje, ustanovljeno leta 2008, je imelo isto leto 8,7 mio evrov dobička "iz prejšnjih let".

Ljubljanska borza Klemenčičevo že leta 2001 izključila

Da poslovanje Anice Klemenčič ni bilo vzorno, potrjuje že dogodek iz leta 2001, ko je uprava Ljubljanske borze sprejela sklep, s katerim je iz poslovanja na borzi začasno izključila GBD, ki jo je takrat kot predsednica uprave vodila prav Ani Klemenčič. (vir).

Še bolj kot njena zgodovina pa je v javnem interesu vprašanje, ki vam ga, spoštovani bralci, zastavljamo tudi kot zaskrbljeni državljani: ali je soprog osebe, ki je upnike oškodala za 7,3 milijonov evrov, lahko direktor obveščevalne službe Sova? Dejstva, ki jih povzemamo, so po našem mnenju dovolj zgovorna:

• leta 2008 Ani Klemenčič z oddelitvijo Gorenjske borzno posredniške hiše ustanovi delniško družbo GBD Skupina

• 31. decembra 2008 ima Skupina GBD čudežno že 9,8 milijonov evrov dobička

• 20. oktobra 2010 si delničarji izplačajo 270.000 evrov dobička

• 7. januarja 2011 poteka skupščina na kateri se izglasuje izplačilo 7,3 mio evrov dobička še isti dan

• 24. januarja 2011 je račun družbe blokiran

• 18. februarja 2011 lastniki spremenijo ime in sedež družbe: GBD postane G Skupina

• 1. oktobra 2011 zapadejo v plačilo obveznice, ki pa niso poplačane

• junija 2011 Gorenjska banka vloži predlog za stečaj

• 17. oktobra 2012 Ani Klemenčič predlaga prisilno poravnavo

• 18. junija 2013 je podjetje v stečaju

Nekateri vlagatelji so Ani Klemenčič že leta 2010 prosili za vračilo denarja, pa se je izmikala. Torej kljub temu, da je lahko na svoje podjetje januarja 2011 izplačala 3,6 milijonov evrov, je pred tem zavlačevala in vlagateljev ni izplačala. Nato pa je na skupščini soglasno s solastniki sprejela sklep, da se denar izplača še isti dan, kar je zelo neobičajno. Toliko bolj, ker na skupščini istega podjetja leta 2009 niso sprejeli sklepa, da se dobiček izplača isti dan. Ani Klemenčič je zagotovo vedela, da bo podjetje blokirano in da bo insolventno. Zavestno je zavlačevala izplačilo drugim vlagateljem, medtem ko je zase pripravljala izplačilo 3,6 mio evrov. Samo z tem denarjem bi lahko poplačala 80% vlagateljev. Pri tem pa je skoraj neverjetno, da njen mož, direktor Sove in solastnik GBD Zoran Klemenčič za vse to ne bi vedel. Še bolj neverjetno pa je, da je lahko oseba, ki je partner in družbenik v projektu, kjer se je "ukradlo" več kot 7 milijonov evrov, direktor obveščevalne agencije.

Okrajni državni tožilec Tilen Demšar je zavrgel kazensko ovadbo zoper Ani Klemenčič z navedbo, "da ji ni mogoče očitati preslepitvenega namena". Nekdo ima očitno hude težave z logičnim sklepanjem: če veš, da boš moral oktobra izplačati upnike, pa si januarja nakažeš 3,6 milijonov in imaš že čez 14 dni račun blokiran, zaradi česar potem upniki ne dobijo nič, ali ti bo kak prišteven človek verjel, da nisi imel namena preslepiti upnikov, da torej nisi ravnal naklepno?!

Ne bomo moralizirali. Nima smisla. Če bi se takšen škandal zgodil v Veliki Britaniji, bi šef obveščevalne službe MI6 letel na cesto, da bi se kadilo za njim, premierka pa bi molila, da se ji bo uspelo obdržati na oblasti.