Komentar

Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa

V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. Takšne ocene izhajajo iz dejstva, da banke za te depozite obresti praktično ne plačujejo, zaradi česar marsikdo hitro zaključi, da gre za nekak "mrtev kapital".

26.11.2017 19:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   donos   obresti   NLB

Foto: Youtube

Dohodki so bili po nastopu krize res manjši, a zaradi varnosti so ljudje raje varčevali kot zapravljali.

Seveda temu ni tako in vsa zbrana sredstva v bankah, le-te posojajo naprej in iz razlike v obrestnih merah ustvarjajo kar solidne rezultate. Za posojena sredstva trenutno res zaslužijo v povprečju le okoli 3 odstotke na leto, a ker za vloge plačajo samo pol odstotka, jim ostaja še vedno enaka razlika kot pred leti (2,5 odstotne točke). Ker izgub zaradi slabih posojil skoraj nimajo več, ta razlika v obrestnih merah zadošča za solidne rezultate. Lani so slovenske banke ustvarile 380 milijonov evrov celotnega dobička. To je kratek pogled na trenutni položaj, ki pa ga lahko analiziramo tudi nekaj podrobneje.

 

V spodnji tabeli je tako prikazanih nekaj ključnih podatkov iz bilanc bank s sedežem v Sloveniji. Iz nje se tako lepo vidi, kako so banke 28 milijard evrov zbranih depozitov od prebivalstva, podjetij in države več ali manj namenila za posojila v Sloveniji. Vsa zbrana sredstva so torej v funkciji - namenjena so kreditiranju podjetij in prebivalcev s potrebami po financiranju, s presežkom zbranih sredstev pa so banke kupile obveznice države Slovenije. Če bi pogledali bančne bilance izpred desetih let, so banke zmanjšale predvsem kreditiranje podjetniškega sektorja in to skoraj za polovico. Takrat so se za dodatne vire morale zadolžiti v tujini. To danes ni več potrebno in lahko celotno povpraševanje slovenskih kreditojemalcev pokrijejo z domačim varčevanjem.

 

 

V drugem delu tabele pa je preprost prikaz rezultatov slovenskih bank v lanskem letu. Kot vidimo je bil povprečni zaslužek (obrestna mera) za posojena sredstva lani dobre tri odstotke oz. 2,5 po plačilu obresti na vire (depozite). Ti odstotki zaslužkov iz naslova obresti so že dolga leta dokaj konstantni, povečujejo pa se zaslužki od provizij, s katerimi banke uspejo pokriti že velik del svojih operativnih stroškov poslovanja. Bankam je tako lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa ali 10 % na knjižno vrednost kapitala. Takšen donos je v poslovnem svetu kar visok in kaže, da so banke tudi v razmerah nižjih obrestnih mer našle prostor za svoj zaslužek. Tega so jim do leta 2013 potem pobrale slabe naložbe in bančni sistem je kot celota v obdobju 2009 - 2013 posloval z izgubo. Tudi lani je celotni sistem oblikoval še vedno 85 milijonov popravkov, a to je bil bolj rezultat politike oblikovanja rezultatov banke kot pa dejanske potrebe po dodatnih slabitvah.

 

Ti podatki se nanašajo na  12 bank in 3 hranilnice , kot jih imamo trenutno v Sloveniji. Od tega je slovenskih bank (beri: bank v lastništvu slovenskih rezidentov) pet, če kot slovensko še vedno štejemo tudi Gorenjsko banko in skupaj predstavljajo približno polovico bančnega sistema naše države. Seveda gre predvsem za državne banke, saj imajo privatne (Deželna banka in tri hranilnice) le 6 % vseh bančnih naložb. Pri tem je zanimivo, da so pri kreditiranju tuje banke celo nekoliko bolj aktivne, večji servis gospodarstvu in prebivalcem. Deloma to verjetno izhaja tudi iz omejitev pri poslovanju, ki jih imata naši največji državni banki (NLB, Abanka) zaradi sanacije v letu 2013 in prevzetih zavez do Evropske komisije. Seveda pa takšna struktura tudi pomeni, da bo z izpolnitvijo zahtev Evropske komisije praktično celotni bančni sistem Slovenije pristal v lasti tujine (tistih 25 % lastništva NLB nima nobene posebne teže). Takšna struktura vsekakor odpira kar precej vprašanj in tudi strateških razmislekov naše države, a to je tema, ki zahteva posebno obravnavo.

 

Za konec pa še pogled nekoliko nazaj, kako so se gibale vloge in posojila prebivalstva zadnjih 25 let. Konec letošnjega septembra je teh vlog namreč skoraj že za 18 milijard evrov, pred dvajsetimi leti na primer 4 milijarde. Vseeno pa je za pogled skozi čas mogoče primernejša primerjava teh vlog in tudi danih posojil prebivalstva z bruto domačim proizvodom. Na spodnji sliki so ti podatki za vseh 25 let slovenske samostojnosti, pri čemer pa je ta čas razdeljen na obdobje uravnotežene gospodarske rasti in razvoja države nekje do leta 2002. Sledi obdobje pospešene rasti, temelječe v veliki meri na zadolževanju v tujini, nato čas krize (2008-2013) ter zadnja leta ponovne rasti.

 

 

Kot lepo vidimo, so vloge prebivalstva tudi relativno najbolj naraščale v prvih letih samostojnosti, ko so verjetno prihajale tudi "iz nogavic".  Postopno pa se je naraščanje nadaljevalo tudi vsa kasnejša leta ne glede na poslabšanje razmer in tudi standarda ljudi. Dohodki so bili po nastopu krize res manjši, a zaradi varnosti so ljudje raje varčevali kot zapravljali. Precej drugačna pa je bilo gibanje odobrenih posojil prebivalstvu. Tu je bila rast v času pregrevanja gospodarstva še precej višja kot rast BDP in delež se je več kot podvojil. Kasneje se je zadolževanje prebivalstva umirilo, prav tako najbrž zaradi previdnosti, zadnja leta pa pričakovano zopet narašča - a nič bolj kot gospodarska rast, tako da se delež glede na BDP ohranja na istem nivoju.

 

Zaradi navedenih gibanj so banke iz teh virov imele največ prostega potenciala za ostalo kreditiranje v času 2000 - 2004, zadnja leta pa vloge zopet naraščajo nekaj hitreje kot posojila. V odnosih s prebivalstvom bankam tako ostaja prostih kakih 8 milijard evrov sredstev, ki jih porabijo za kreditiranje gospodarstva ali države. V vsakem primeru so ta sredstva v celoti angažirana in ne ležijo na nekih računih neizkoriščena, kot si marsikdo predstavlja in o tem tudi piše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
1
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
5
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
1
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,420
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,392
03/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 1,886
04/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,171
05/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,509
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,290
07/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,314
08/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,580
09/
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 9,037
10/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 2,105