Komentar

Leta debelih krav: Bankam v Sloveniji je lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa

V zadnjem času pogosto beremo in slišimo, kako v naših bankah leži ogromno neizkoriščenih sredstev, predvsem vlog prebivalstva. Takšne ocene izhajajo iz dejstva, da banke za te depozite obresti praktično ne plačujejo, zaradi česar marsikdo hitro zaključi, da gre za nekak "mrtev kapital".

26.11.2017 19:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   banke   donos   obresti   NLB

Foto: Youtube

Dohodki so bili po nastopu krize res manjši, a zaradi varnosti so ljudje raje varčevali kot zapravljali.

Seveda temu ni tako in vsa zbrana sredstva v bankah, le-te posojajo naprej in iz razlike v obrestnih merah ustvarjajo kar solidne rezultate. Za posojena sredstva trenutno res zaslužijo v povprečju le okoli 3 odstotke na leto, a ker za vloge plačajo samo pol odstotka, jim ostaja še vedno enaka razlika kot pred leti (2,5 odstotne točke). Ker izgub zaradi slabih posojil skoraj nimajo več, ta razlika v obrestnih merah zadošča za solidne rezultate. Lani so slovenske banke ustvarile 380 milijonov evrov celotnega dobička. To je kratek pogled na trenutni položaj, ki pa ga lahko analiziramo tudi nekaj podrobneje.

 

V spodnji tabeli je tako prikazanih nekaj ključnih podatkov iz bilanc bank s sedežem v Sloveniji. Iz nje se tako lepo vidi, kako so banke 28 milijard evrov zbranih depozitov od prebivalstva, podjetij in države več ali manj namenila za posojila v Sloveniji. Vsa zbrana sredstva so torej v funkciji - namenjena so kreditiranju podjetij in prebivalcev s potrebami po financiranju, s presežkom zbranih sredstev pa so banke kupile obveznice države Slovenije. Če bi pogledali bančne bilance izpred desetih let, so banke zmanjšale predvsem kreditiranje podjetniškega sektorja in to skoraj za polovico. Takrat so se za dodatne vire morale zadolžiti v tujini. To danes ni več potrebno in lahko celotno povpraševanje slovenskih kreditojemalcev pokrijejo z domačim varčevanjem.

 

 

V drugem delu tabele pa je preprost prikaz rezultatov slovenskih bank v lanskem letu. Kot vidimo je bil povprečni zaslužek (obrestna mera) za posojena sredstva lani dobre tri odstotke oz. 2,5 po plačilu obresti na vire (depozite). Ti odstotki zaslužkov iz naslova obresti so že dolga leta dokaj konstantni, povečujejo pa se zaslužki od provizij, s katerimi banke uspejo pokriti že velik del svojih operativnih stroškov poslovanja. Bankam je tako lani ostalo kar 460 milijonov evrov bruto donosa ali 10 % na knjižno vrednost kapitala. Takšen donos je v poslovnem svetu kar visok in kaže, da so banke tudi v razmerah nižjih obrestnih mer našle prostor za svoj zaslužek. Tega so jim do leta 2013 potem pobrale slabe naložbe in bančni sistem je kot celota v obdobju 2009 - 2013 posloval z izgubo. Tudi lani je celotni sistem oblikoval še vedno 85 milijonov popravkov, a to je bil bolj rezultat politike oblikovanja rezultatov banke kot pa dejanske potrebe po dodatnih slabitvah.

 

Ti podatki se nanašajo na  12 bank in 3 hranilnice , kot jih imamo trenutno v Sloveniji. Od tega je slovenskih bank (beri: bank v lastništvu slovenskih rezidentov) pet, če kot slovensko še vedno štejemo tudi Gorenjsko banko in skupaj predstavljajo približno polovico bančnega sistema naše države. Seveda gre predvsem za državne banke, saj imajo privatne (Deželna banka in tri hranilnice) le 6 % vseh bančnih naložb. Pri tem je zanimivo, da so pri kreditiranju tuje banke celo nekoliko bolj aktivne, večji servis gospodarstvu in prebivalcem. Deloma to verjetno izhaja tudi iz omejitev pri poslovanju, ki jih imata naši največji državni banki (NLB, Abanka) zaradi sanacije v letu 2013 in prevzetih zavez do Evropske komisije. Seveda pa takšna struktura tudi pomeni, da bo z izpolnitvijo zahtev Evropske komisije praktično celotni bančni sistem Slovenije pristal v lasti tujine (tistih 25 % lastništva NLB nima nobene posebne teže). Takšna struktura vsekakor odpira kar precej vprašanj in tudi strateških razmislekov naše države, a to je tema, ki zahteva posebno obravnavo.

 

Za konec pa še pogled nekoliko nazaj, kako so se gibale vloge in posojila prebivalstva zadnjih 25 let. Konec letošnjega septembra je teh vlog namreč skoraj že za 18 milijard evrov, pred dvajsetimi leti na primer 4 milijarde. Vseeno pa je za pogled skozi čas mogoče primernejša primerjava teh vlog in tudi danih posojil prebivalstva z bruto domačim proizvodom. Na spodnji sliki so ti podatki za vseh 25 let slovenske samostojnosti, pri čemer pa je ta čas razdeljen na obdobje uravnotežene gospodarske rasti in razvoja države nekje do leta 2002. Sledi obdobje pospešene rasti, temelječe v veliki meri na zadolževanju v tujini, nato čas krize (2008-2013) ter zadnja leta ponovne rasti.

 

 

Kot lepo vidimo, so vloge prebivalstva tudi relativno najbolj naraščale v prvih letih samostojnosti, ko so verjetno prihajale tudi "iz nogavic".  Postopno pa se je naraščanje nadaljevalo tudi vsa kasnejša leta ne glede na poslabšanje razmer in tudi standarda ljudi. Dohodki so bili po nastopu krize res manjši, a zaradi varnosti so ljudje raje varčevali kot zapravljali. Precej drugačna pa je bilo gibanje odobrenih posojil prebivalstvu. Tu je bila rast v času pregrevanja gospodarstva še precej višja kot rast BDP in delež se je več kot podvojil. Kasneje se je zadolževanje prebivalstva umirilo, prav tako najbrž zaradi previdnosti, zadnja leta pa pričakovano zopet narašča - a nič bolj kot gospodarska rast, tako da se delež glede na BDP ohranja na istem nivoju.

 

Zaradi navedenih gibanj so banke iz teh virov imele največ prostega potenciala za ostalo kreditiranje v času 2000 - 2004, zadnja leta pa vloge zopet naraščajo nekaj hitreje kot posojila. V odnosih s prebivalstvom bankam tako ostaja prostih kakih 8 milijard evrov sredstev, ki jih porabijo za kreditiranje gospodarstva ali države. V vsakem primeru so ta sredstva v celoti angažirana in ne ležijo na nekih računih neizkoriščena, kot si marsikdo predstavlja in o tem tudi piše.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
3
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,989
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,229
03/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,784
04/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,186
05/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,583
06/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,056
07/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 993
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
Uredništvo
Ogledov: 586
09/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,421
10/
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
Bine Kordež
Ogledov: 446