Minuli četrtek, 23. novembra, je oddaja Tarča na Televiziji Slovenija obravnavala tudi prevzem komercialne televizijske hiše POP TV s strani ameriškega sklada KKK, ki ga vodi bivši direktor CIE, general Petreaus. Po mnenju številnih strokovnjakov je najbolj sporno to, da ministrstvo za kulturo, ki ga vodi Tone Peršak (formalno je iz kvote upokojenske stranke, dejansko pa je zamenjal že toliko strank, da verjetno niti sam ne ve več, v kateri je bil nazadnje), o dovoljenju za prevzem POP TV prek družbe PRO PLUS sploh ni odločalo, ker naj ne bi bilo pristojno za to. Na portalu+ smo o tej škandalozni (ne)odločitvi poročali že 9. oktobra letos (vir). Bistvo je v tem, da se je ob največjem medijskem prevzemu v zgodovini Slovenije, vrednim 230 milijonov evrov, ministrstvo za kulturo izreklo za nepristojno. Ppoldrugi mesec za nami so v ta fenomen zagrizli tudi kolegi z nacionalke, ki so v oddajo Tarča povabili tudi Toneta Peršaka, da bi kot resorni minister v studiu javnosti pojasnil to neobičajno, za mnoge celo škandalozno odločitev "svojega" ministrstva, ki jo je sicer formalno podpisal javnosti neznani uradnik Adem S.

Toda gospoda Peršaka v oddajo ni bilo. Uradno opravičilo oziroma pojasnilo se je glasilo, da minister ne more nastopiti v oddaji, ker ima nujne obveznosti. Ta neodložljiva reč je bila otvoritev japonske razstave. Lepo, da je kulturni minister tako naklonjen japonski umetnosti, še bolj pa si hvalo zasluži novinar Jure Brankovič, ki se je potrudil in ministru Peršaku poskušal olajšati situacijo tako, da je s kamero odšel na otvoritev te japonske razstave, kjer naj bi z javljanjem v živo gospodu ministru vendarle dal priložnost, da javnosti pojasni največji medijski prevzem v samostojni Sloveniji.

A ministra Peršaka na tej razstavi ni bilo. Očitno je bil to le poceni izgovor, da bi se izognil nastopu na nacionalki in neprijetnim vprašanjem na soočenju. Kaj si lahko mislimo o takšnem obnašanju? Da je kvečjemu na nivoju učenca, ki ga ujamejo pri špricanju pouka. Toda Tone Peršak očitno ni pomislil, da ni vsak izgovor prepričljiv. Ni pomislil, da ga bo tam čakal reportažni avto RTV Slovenije in reporter Jure Brankovič.

Bravo, ekipa Tarče!

Jure Brankovič se javlja v živo z razstave, ministra Peršaka pa nikjer, ker se je skril ...

Digitalno nepismen minister in diplomirana pripravnica

Minister za kulturo, ki mu bodo kritiki zdaj upravičeno rekli nekulturni Tone, je z nespretnim laganjem dokazal dvoje: da je za slovenske razmere slab politik, saj ne zna prepričljivo lagati, in da ima hude težave z razumevanjem medijev, še posebej elektronskih. Televizijskih kamer pač ne moreš preslepiti s svojo pristnostjo, če te ni. Dodaten dokaz, da je kulturni minister Peršak v digitalni dobi celo digitalno nepismen, pa je osnutek novega zakona o RTV Slovenija, ki je prišel v javnost septembra letos. Novico je objavil spletni portal Žurnal24 (vir).

Primer, kako minister piše Zakon o RTV in pusti sled (ker je verjetno ne zna izbrisati).

Minister je s sodelavci pripravil osnutek zakona, v katerem je bilo med drugim določeno, da se bo RTV naročnina plačevala glede na višino plače vsakega državljana, in sicer tudi v primeru, da televizije sploh ne gleda (!). In zakaj menimo, da je minister digitalno nepismen? Ker smo prvič v zgodovini dobili zakon, ki vsebuje vse komentarje ter vprašanja, ki jih je minister pisal svojim sodelavcem v wordu. Nesrečni Peršak očitno ne obvlada niti worda, torej osnov računalništva. Iz komentarjev je razvidno, da je bila med pisci zakona edina s pravno izobrazbo mlada pravnica Neža Prevodnik, ki pa je sicer diplomirala iz arbitražnega prava.

Zakon o RTV piše "strokovnjak za arbitražno pravo".

Je zakon o RTV, s katerim se že več let ukvarjajo številni strokovnjaki, res nekaj, kar lahko zaupamo mladi pravnici, ki se ukvarja z arbitražnim pravom? Da ne bo pomote, mlado pravnico moramo vseeno pohvaliti. Ko beremo osnutek zakona, ugotovimo, da je imela Prevodnikova vseeno še najbolj smiselne pripombe. Med drugim je opozorila, da se v uvodu zakon sklicuje na neobstoječe določbe zakona o avstrijski javni televiziji ÖRF. Mimogrede: ni prvič, da se zaposleni na ministrstvu za kulturo pri pisanju neživljenjskih zakonov sklicujejo na neobstoječo prakso iz tujine. Tokrat pa je bila Neža Prevodnik edina, ki je na ta nesmisel opozorila.

Toda ne glede na dobro voljo in zagnanost mlade pravnice sposoben in odgovorne minister pisanje tako pomembnega medijskega zakona, kot je zakon o RTV ne bi zaupal svežemu diplomantu arbitražnega prava. Na tem mestu se opravičujemo Neži Prevodnik, ki ni nič kriva. Kriv je namreč minister, ki je nalogo naložil osebi, ki nima ustreznih izkušenj za pisanje zakona o RTV.

Neža Prevodnik opozarja na neobstoječe tuje prakse.

Strokovna javnost enotna: Peršak je najbolj nesposoben minister za kulturo!

Da je minister za kulturo Tone Peršak povsem nedorasel svoji funkciji in da se bo posledično verjetno zapisal v zgodovino kot najbolj nesposoben slovenski minister za kulturo, kažejo številna dejstva. Minister je za oktober 2016 obljubil popravek medijske strategije, ki je bila predstavljena junija 2016. Po letu in pol strategija še vedno ni sprejeta. Dokument so označili kot neuporabnega praktično vsi neodvisni strokovnjaki. Gre za papir, ki ne vsebuje nobene strategije in je brez uporabne vsebine. To je enotno mnenje skoraj vseh strokovnjakov.

Po naših informacijah je večji del strategije, ki je po letu in pol še vedno ni, pisal kar minister sam.

Naslednja blamaža ministra Peršaka je Nacionalni program za kulturo. To je dokument, ki so ga njegovi predhodniki brez težav spravili čez vlado. A pri Peršaku gre spet za tako slabo pripravljen dokument, da tudi ta ni bil sprejet. Tudi v tem primeru je šlo za projekt, v katerega je minister vložil veliko truda, saj naj bi Nacionalni kulturni program pisal kar sam. Na koncu smo ponovno - enako kot pri medijski strategiji - dobili dokument, poln puhlic in praznih besed brez vsebine.

Strategije so običajno dokumenti, ki jih je moč sprejeti brez težav, saj vsebujejo cilje in rešitve na splošni ravni. Toda Tonetu Peršaku je uspelo, da je celo tako nedolžen dokument postal problematičen.

Premier Miro Cerar se glede utemeljenih kritik na račun Toneta Peršaka ne odziva.

Kljub temu, da na ministrstvu za kulturo kronično zamujajo s projekti, sprejemajo škandalozne odločitve oziroma se razglašajo za nepristojne, pa minister Peršak še vedno najde čas za pisanje romanov (mogoče kar v službenem času), o čemer smo že pisali (vir). Zato z gotovostjo trdimo, da se Tone Peršak v zgodovino slovenske kulture ne bo zapisal niti kot uspešen pisatelj niti kot uspešen režiser. Zelo verjetno pa se bo zapisal kot najslabši minister za kulturo, ki je s tem, ko je mimo zakona omogočil največji medijski prevzem v slovenski zgodovini, za vedno zapečatil usodo mnogih velikih slovenskih medijev. Zaslugo za vse to ima Miro Cerar, ki še tako slabih in nesposobnih ministrov ne bo razrešil samo zato, da bo imel še naprej mir v koaliciji in bo lahko ohranil naziv predsednik vlade do zadnje minute.