Komentar

Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!

Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo opravičilo pri sumljivo izvedenih in prisluškovanih pogovorih med nesposobno Simono Drenik in hitro izginulim Jernejem Sekolcem, imajo prav že od samega začetka. Hrvaška namreč ni stranka v postopku. Hudo je le to, da se tega ni zavedela slovenska stran, ki je imela krasno priliko, da v skladu s po koncu prve svetovne vojne izrečenimi in zapisanimi idejami takratnega ameriškega predsednika Wilsona, iz rokava potegne vse tisto, kar smo leta 1918 zamudili. Pravzaprav ni šlo za zamudo, ampak za perfiden odvzem državnega statusa slovenskim deželam - Štajerski, Koroški, Primorski in Krajnski (pa tudi Dalmaciji) v izvedbi rimokatoliške cerkve in ob podpori Nemčije in Vatikana. 

01.12.2017 22:45
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Ključne besede:   Zmago Jelinčič   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   Badinterjeva komisija   Brionski sporazum

Hrvaška sploh ni mogla biti stranka v arbitražnem postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo. Zato imajo Hrvati na nek način dejansko prav, ko trdijo, da arbitraža zanje ne velja.

Ob podpisu Sporazuma o arbitraži se je pokazalo, da nekateri naši pravniki za razliko od hrvaških ne razumejo besedne semantike in govoričijo o arbitražnem sporazumu. Za trenutek je dal zgolj vzklik Boruta Pahorja, češ "kako čudovit dan", misliti, da morda vsaj on razume zadevo. Pa je ni! Jo je pa dobro razumela hrvaška stran, ko je Davorin Rudolf takoj odsvetoval podpis premierki Jadranki Kosor, ki pa tega nasveta ni upoštevala. Zaradi tega je mednarodni pravnik Rudolf odstopil od svetovanja hrvaški vladi, saj je bil prepričan, da slovenska stran ve, v čem je stvar. Kajti 5. člen arbitražnega sporazuma namreč pravi: "Noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne prejudicira razsodbe."

 

Kaj to pomeni? Enostavno pomeni to, da Hrvaška ni mogla biti stranka v postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo! Ni obstajala. Obstajala pa sta Republika Slovenija na eni ter ostanek Socialistične federativne republike Jugoslavije na drugi strani. Navkljub vztrajnemu ponavljanju, predvsem slovenskih pogajalcev, pravnikov in politikov, se Slovenija in Hrvaška nista hkrati (tj. istočasno) osamosvojili. Zagrebški sabor je morda na ta datum razpravljal in sprejel kakšno izjavo, vendar je historično dejstvo, da so v Zagrebu razglasili neodvisnost in samostojnost 8. oktobra 1991. To so nadvse ponosno vklesali v kamen, ki so ga položili pred stavbo upravne zgradbe podjetja INA v Šubićevi ulici, v kjer so v kletnih prostorih 8. oktobra 1991 razglasili neodvisnost.

 

Kaj se je 25. junija 1991 v Ljubljani zares dogajalo, je najprej povedal predstavnik hrvaškega republiškega predsednika Franja Tudjmana na slovenski razglasitvi neodvisnosti v Ljubljani. Dopisnik londonskega Guardiana, ki je prisostvoval razglasitvi, je zgodbo objavil naslednji dan:

 

Ian Traynor in Ljubljana

The Guardian, Wednesday 26 June 1991:

By contrast with the Slovene declaration, the Croatian statement appeared to be more gesture than substance. A senior adviser to President Franjo Tudjman of Croatia said that the independence declaration should not be taken literally. "It s just a declaration. Everything remails the same."

 

Med dokazi glede osamosvojitve Hrvaške je tudi Brionska konferenca. Sklicala jo je Evropska gospodarska skupnost (EGS). Udeleženci so bili EGS, Republika Slovenija (RS) kot napadena država ter SFRJ v vlogi agresorja agresor. Kot predstavniki SFRJ so se konference udeležili nekateri predsedniki (ostalih) jugoslovanskih republik in drugi visoki funkcionarji zveznega predsedstva. Ipso facto je ta tripartitna konferenca treh enakopravnih subjektov internacionalnega prava (EGS, RS in SFRJ) pomenila prvo mednarodno priznanje osamosvojene države Slovenije.

 

Četudi so predstavniki EGS s sprejetim sklepom 7. julija 1991 zahtevali, da se za tri mesece zamrznejo nadaljnja opravila v zvezi z osamosvojitvijo, to Slovenije v ničemer ni prizadelo. Vojska preostalega dela SFRJ, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je izkoristila priložnost in v skladu z dogovorom zapustila ozemlje države Republike Slovenije. Je pa sosednjo jugoslovansko republiko Hrvaško, ker samostojnosti ni razglasila hkrati s Slovenijo, brionski trimesečni moratorij zalotil v statusu integralnega dela SFRJ in je tako smela razglasiti neodvisnost šele 8. oktobra 1991.

 

Tribunal vzneseno vztraja na trditvi o HKRATNI osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, kar pa je zgolj dokaz njegove nezainteresiranosti, da se sooči z dejstvi in odloči v skladu z določbami Sporazuma o arbitraži. Glede na vsa ta dejstva je jasno, da Hrvaška glede na 5. člen Sporazuma nikakor ne more biti stranka v postopku odločanja o poteku državne meje Republike Slovenije. To je tudi logično, saj se slovenske dežele (danes imenovane Republika Slovenija) nikoli niso združile s Hrvaško, sploh pa se nikoli niso odcepile od jugoslovanske republike Hrvaške.

 

Slovenske dežele tudi nikoli v zgodovini niso imele meja z nekakšno Hrvaško, pa četudi upoštevamo nekajletno naci-fašistično marionetno kvizlinško tvorbo Neodvisno državo Hrvaško (NDH), ki pa je - mimogrede - brez slehernih pripomb priznala meje slovenskih dežel. Slovenija se je osamosvojila, razdružila od SFRJ, torej od naslednice države Kraljevine Jugoslavije, ki jo je (pod imenom ZEMLJE DRŽAVE Slovencev, Hrvatov in Srbov) sestavila s Kraljevino Srbijo. Hrvaške tedaj (še) ni bilo, saj je bila kot integralni in nedeljivi del Kraljevine Ogrske vojni plen Srbije.

 

Potek državnih meja Republike Slovenije, nasledstvo in druge zadeve so torej vprašanja - v kolikor so to sploh še vprašanja - med Slovenijo in preostankom SFRJ. Mnenja Badinterjeve komisije, ustanovljene dva meseca po osamosvojitvi Republike Slovenije, dne 27. avgusta 1991, na katera se sklicujejo predvsem naši "internacionalni pravniki z univerze dr. Edvarda Kardelja", za Republiko Slovenijo ne veljajo. Badinterjeva komisija je bila ustanovljena zaradi zadev v preostanku SFRJ, zaradi spopadov, ki so že potekali oziroma so grozili tej regiji. Slovenijo Badinterjeva komisija omenja zgolj ENKRAT v 7. mnenju, kjer se predlaga, naj se Republika Slovenija nemudoma prizna.

 

To so dejstva, ki v vsem podrejo odločitev arbitražnega sodišča, ki je po mojem sledilo nestrokovno in neustrezno pripravljenemu Memorandumu slovenske strani. Naši sestavljalci z akademskimi naslovi so se pokazali kot popolni diletanti, žal pa jim je sledila večina slovenske politične srenje. Nekateri celo govorijo o podarjenem oziroma prodanem izdelku, ki naj bi ga Hrvati dobro plačali. Temu sicer ne verjamem, vendar so ti glasovi vedno bolj zvočni.  

 

Zato je nujno, da naša vlada prav tako odstopi od izvedbe Sporazuma o arbitraži in takoj začne sestavljati dokumentacijo, ki jo bodo pripravili tisti, ki poznajo dejstva, razumejo internacionalno pravo, so patrioti, predvsem pa nočejo izdati svoje domovine. Tistim, ki trobijo, da ni nič več mogoče, pa je treba povedati, da noben pravni akt ni izvzet iz kontrole in da se pogodbe in ostali internacionalni akti lahko razveljavijo na osnovi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. To stanje pa je bilo v arbitražnem postopku napačno ugotovljeno, formirano na napačnih, zlaganih in ponarejenih temeljih.

 

 

Zmago Jelinčič Plemeniti je nekdanji poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke.

Mnenja avtorja ne odražajo nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
10
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
12
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Zakaj se nekdo, ki vstopi v politiko, tako hitro prelevi iz mojega prijatelja v politično svinjo, ki "krade, laže, bolhe je"?
13
04.10.2021 22:00
Komu verjeti? Arogantni znanstveni skupnosti, zdravnikom z božjim sindromom ali lažnivim politikom? Novinarjem? Medijskim hišam? ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Nova zunanjepolitična doktrina Združenih držav Amerike: Manj militarizma, manj aktivizma
7
03.10.2021 22:30
Poteka proces oblikovanja najnovejše ameriške zunanjepolitične doktrine, nekateri jo imenujejo tudi Bidenova, čeprav njeni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Nedeljska pridiga: Strah nas je ljudi, ki zgolj opravljajo svoje delo!
14
03.10.2021 10:07
Kakšne ukrepe sprejema oblast in kako komunicira z državljani ob boku s svojimi izbranimi predstavniki stroke, predstavlja ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Včasih povabi občinstvo, da skupaj spijo v njeni sobi, tako se jim lahko prikrade v sanje in jim pleše
2
02.10.2021 21:00
Ekin Bernay pravi, da jeotrok plesa, da nikoli ni bila čudežni otrok: Želim biti smiselna, ne pa virtuozna plesalka. Hočem biti ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.161
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.185
03/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 2.107
04/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.061
05/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.488
06/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.325
07/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.472
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.090
09/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.600
10/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 561