Komentar

Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!

Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo opravičilo pri sumljivo izvedenih in prisluškovanih pogovorih med nesposobno Simono Drenik in hitro izginulim Jernejem Sekolcem, imajo prav že od samega začetka. Hrvaška namreč ni stranka v postopku. Hudo je le to, da se tega ni zavedela slovenska stran, ki je imela krasno priliko, da v skladu s po koncu prve svetovne vojne izrečenimi in zapisanimi idejami takratnega ameriškega predsednika Wilsona, iz rokava potegne vse tisto, kar smo leta 1918 zamudili. Pravzaprav ni šlo za zamudo, ampak za perfiden odvzem državnega statusa slovenskim deželam - Štajerski, Koroški, Primorski in Krajnski (pa tudi Dalmaciji) v izvedbi rimokatoliške cerkve in ob podpori Nemčije in Vatikana. 

01.12.2017 22:45
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Ključne besede:   Zmago Jelinčič   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   Badinterjeva komisija   Brionski sporazum

Hrvaška sploh ni mogla biti stranka v arbitražnem postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo. Zato imajo Hrvati na nek način dejansko prav, ko trdijo, da arbitraža zanje ne velja.

Ob podpisu Sporazuma o arbitraži se je pokazalo, da nekateri naši pravniki za razliko od hrvaških ne razumejo besedne semantike in govoričijo o arbitražnem sporazumu. Za trenutek je dal zgolj vzklik Boruta Pahorja, češ "kako čudovit dan", misliti, da morda vsaj on razume zadevo. Pa je ni! Jo je pa dobro razumela hrvaška stran, ko je Davorin Rudolf takoj odsvetoval podpis premierki Jadranki Kosor, ki pa tega nasveta ni upoštevala. Zaradi tega je mednarodni pravnik Rudolf odstopil od svetovanja hrvaški vladi, saj je bil prepričan, da slovenska stran ve, v čem je stvar. Kajti 5. člen arbitražnega sporazuma namreč pravi: "Noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne prejudicira razsodbe."

 

Kaj to pomeni? Enostavno pomeni to, da Hrvaška ni mogla biti stranka v postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo! Ni obstajala. Obstajala pa sta Republika Slovenija na eni ter ostanek Socialistične federativne republike Jugoslavije na drugi strani. Navkljub vztrajnemu ponavljanju, predvsem slovenskih pogajalcev, pravnikov in politikov, se Slovenija in Hrvaška nista hkrati (tj. istočasno) osamosvojili. Zagrebški sabor je morda na ta datum razpravljal in sprejel kakšno izjavo, vendar je historično dejstvo, da so v Zagrebu razglasili neodvisnost in samostojnost 8. oktobra 1991. To so nadvse ponosno vklesali v kamen, ki so ga položili pred stavbo upravne zgradbe podjetja INA v Šubićevi ulici, v kjer so v kletnih prostorih 8. oktobra 1991 razglasili neodvisnost.

 

Kaj se je 25. junija 1991 v Ljubljani zares dogajalo, je najprej povedal predstavnik hrvaškega republiškega predsednika Franja Tudjmana na slovenski razglasitvi neodvisnosti v Ljubljani. Dopisnik londonskega Guardiana, ki je prisostvoval razglasitvi, je zgodbo objavil naslednji dan:

 

Ian Traynor in Ljubljana

The Guardian, Wednesday 26 June 1991:

By contrast with the Slovene declaration, the Croatian statement appeared to be more gesture than substance. A senior adviser to President Franjo Tudjman of Croatia said that the independence declaration should not be taken literally. "It s just a declaration. Everything remails the same."

 

Med dokazi glede osamosvojitve Hrvaške je tudi Brionska konferenca. Sklicala jo je Evropska gospodarska skupnost (EGS). Udeleženci so bili EGS, Republika Slovenija (RS) kot napadena država ter SFRJ v vlogi agresorja agresor. Kot predstavniki SFRJ so se konference udeležili nekateri predsedniki (ostalih) jugoslovanskih republik in drugi visoki funkcionarji zveznega predsedstva. Ipso facto je ta tripartitna konferenca treh enakopravnih subjektov internacionalnega prava (EGS, RS in SFRJ) pomenila prvo mednarodno priznanje osamosvojene države Slovenije.

 

Četudi so predstavniki EGS s sprejetim sklepom 7. julija 1991 zahtevali, da se za tri mesece zamrznejo nadaljnja opravila v zvezi z osamosvojitvijo, to Slovenije v ničemer ni prizadelo. Vojska preostalega dela SFRJ, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je izkoristila priložnost in v skladu z dogovorom zapustila ozemlje države Republike Slovenije. Je pa sosednjo jugoslovansko republiko Hrvaško, ker samostojnosti ni razglasila hkrati s Slovenijo, brionski trimesečni moratorij zalotil v statusu integralnega dela SFRJ in je tako smela razglasiti neodvisnost šele 8. oktobra 1991.

 

Tribunal vzneseno vztraja na trditvi o HKRATNI osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, kar pa je zgolj dokaz njegove nezainteresiranosti, da se sooči z dejstvi in odloči v skladu z določbami Sporazuma o arbitraži. Glede na vsa ta dejstva je jasno, da Hrvaška glede na 5. člen Sporazuma nikakor ne more biti stranka v postopku odločanja o poteku državne meje Republike Slovenije. To je tudi logično, saj se slovenske dežele (danes imenovane Republika Slovenija) nikoli niso združile s Hrvaško, sploh pa se nikoli niso odcepile od jugoslovanske republike Hrvaške.

 

Slovenske dežele tudi nikoli v zgodovini niso imele meja z nekakšno Hrvaško, pa četudi upoštevamo nekajletno naci-fašistično marionetno kvizlinško tvorbo Neodvisno državo Hrvaško (NDH), ki pa je - mimogrede - brez slehernih pripomb priznala meje slovenskih dežel. Slovenija se je osamosvojila, razdružila od SFRJ, torej od naslednice države Kraljevine Jugoslavije, ki jo je (pod imenom ZEMLJE DRŽAVE Slovencev, Hrvatov in Srbov) sestavila s Kraljevino Srbijo. Hrvaške tedaj (še) ni bilo, saj je bila kot integralni in nedeljivi del Kraljevine Ogrske vojni plen Srbije.

 

Potek državnih meja Republike Slovenije, nasledstvo in druge zadeve so torej vprašanja - v kolikor so to sploh še vprašanja - med Slovenijo in preostankom SFRJ. Mnenja Badinterjeve komisije, ustanovljene dva meseca po osamosvojitvi Republike Slovenije, dne 27. avgusta 1991, na katera se sklicujejo predvsem naši "internacionalni pravniki z univerze dr. Edvarda Kardelja", za Republiko Slovenijo ne veljajo. Badinterjeva komisija je bila ustanovljena zaradi zadev v preostanku SFRJ, zaradi spopadov, ki so že potekali oziroma so grozili tej regiji. Slovenijo Badinterjeva komisija omenja zgolj ENKRAT v 7. mnenju, kjer se predlaga, naj se Republika Slovenija nemudoma prizna.

 

To so dejstva, ki v vsem podrejo odločitev arbitražnega sodišča, ki je po mojem sledilo nestrokovno in neustrezno pripravljenemu Memorandumu slovenske strani. Naši sestavljalci z akademskimi naslovi so se pokazali kot popolni diletanti, žal pa jim je sledila večina slovenske politične srenje. Nekateri celo govorijo o podarjenem oziroma prodanem izdelku, ki naj bi ga Hrvati dobro plačali. Temu sicer ne verjamem, vendar so ti glasovi vedno bolj zvočni.  

 

Zato je nujno, da naša vlada prav tako odstopi od izvedbe Sporazuma o arbitraži in takoj začne sestavljati dokumentacijo, ki jo bodo pripravili tisti, ki poznajo dejstva, razumejo internacionalno pravo, so patrioti, predvsem pa nočejo izdati svoje domovine. Tistim, ki trobijo, da ni nič več mogoče, pa je treba povedati, da noben pravni akt ni izvzet iz kontrole in da se pogodbe in ostali internacionalni akti lahko razveljavijo na osnovi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. To stanje pa je bilo v arbitražnem postopku napačno ugotovljeno, formirano na napačnih, zlaganih in ponarejenih temeljih.

 

 

Zmago Jelinčič Plemeniti je nekdanji poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke.

Mnenja avtorja ne odražajo nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
11
14.01.2021 06:09
Novica o pandemični samomorilnosti med mladimi je šla v javnosti mimo kot povprečna vremenska napoved. Zameglila jo je ... Več.
Piše: Ana Jud
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
14
13.01.2021 06:05
Zanimivo je opazovati posel s hitrimi testi. Narod je na nogah. Seveda je predvsem dvignilo obrvi Sloveniji dejstvo, kako so ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
6
11.01.2021 05:09
Mariborska univerza je že pred 35 leti s svojim računalniškim centrom predstavljala ogromen potencial v tedanji državi. Po ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
14
10.01.2021 11:33
Nič hudega, če so fantje na tak ali drugačen način nagrabili veliko denarja. Ampak faloti nam predvajajo žur, namesto da bi se v ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Branko Ve Poljanski: "Tukaj je živelo XX. stoletje. Marcel Duchamp se je že zdavnaj odselil!"
1
10.01.2021 05:35
Ljubljana leta 1921 ni bila več periferija Evrope. Imela je že svojo univerzo, študente in študentski kvartir s pripadajočo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
10
08.01.2021 06:40
Politično usmeritev mainstream Slovenije od druge svetovne vojne dalje lahko povzamemo v dveh besedah: ustavimo desnico! ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
8
05.01.2021 22:00
Preveč je v politiki prevladalo, da kdor obvlada, čisto v tehničnem smislu, kako vse, kar mu nasprotuje ali vsakogar, ki se z ... Več.
Piše: Miha Burger
Vladni 2. tir v žrelu globoke države: Projekt, ki se mu nobena vlada noče odpovedati
14
04.01.2021 20:00
Paradoks nadaljevanja sedanjega vladnega projekta t.i. drugega tira oziroma nove železnice med Divačo in Koprom je ta, da ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Naučena nemoč ali zakaj ljudje vztrajamo v slabem, če pa lahko stvari spremenimo na bolje
9
03.01.2021 23:00
Naučena nemoč je temnejša stran naše psihe. Gre verjetno za njen najbolj škodljiv in uničujoč vidik, ki je povrh vsega tudi ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Samo bedaki in virusi
21
03.01.2021 11:00
Zdravniki, ki so dandanes že v letih, se še dobro spominjajo, kako so v leta 1972 hodili po jugoslovanskih domovih, in da so ... Več.
Piše: Ana Jud
Virusni zastoj bo spremenil vse, toda verjemite, najbolj od vsega bo spremenil šolski sistem!
6
03.01.2021 05:50
Človeku pogosto drhitijo tla pod nogami, toda nikoli ne odneha z gradnjo. Ne pozabite, da je ljubljanski stavbni fond zamejen s ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Birokracija in voditeljstvo: V vojni načrt bitke preživi samo do prvega strela
3
02.01.2021 06:00
Pravim, dajte mi voditelje, ki sprejemajo odločitve, ukrepajo ter napake odpravljajo hitro, in ne birokratskih voditeljev, ki ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj v Sloveniji niti levica niti desnica ne more uspešno vladati
15
31.12.2020 22:12
Morda pa je težava v tem, da je tradicija kot gonilo konservativne politike pravzaprav na strani t.i. levega pola in predstavlja ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Esej ob stoletnici Velikega razkola: Slovenski prokomunisti so državni udar zasnovali že leta 1920
17
30.12.2020 19:14
Za nami je stoletje temeljnega problema slovenskega naroda in državnosti, tj. procesa Velikega razkola zaradi nikoli pretrgane ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Joe Biden mi je rekel: "V primeru ponovnega rojstva bi se želel roditi v Sloveniji."
11
29.12.2020 20:13
Joseph Biden se ni zadovoljil le s stiskom roke, ampak je, ko me je generalni sekretar Nata predstavil, navezal pogovor. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dončić, Janša, Dragić, Erjavec: Nova sezona NBA in slovensko politično leto 2020
8
27.12.2020 23:59
Končuje se nesrečno leto in začela se je nova sezona košarkarske lige NBA. Politika in košarka se igrata na podobnih parketih in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O pudingu in lačnih otrocih: Hrupen molk javnih institucij in prekipevanje od solidarnosti
15
27.12.2020 11:00
Spoštovani zdravniki! Računamo na vašo podporo, ki žal do zdaj ni bila slišna. V zadnjih letih so se le posamezniki med ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Da, Balkan je dada, umetniki na Balkanu vedno nihajo med politično direktnostjo ali nezavedno asociativnostjo
4
27.12.2020 06:27
Dada je umetnost emigrantov. Umetniška združba si je v eksilu osvobodila ozemlje, da je lahko uveljavljala svojo umetniško ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
EU proti Madžarski in Poljski: Čas je za jasne besede in odločna dejanja
14
25.12.2020 23:00
Kot odgovor na madžarsko-poljsko blokado je imelo nemško predsedstvo EU zdaj priložnost, da končno prizna to ostro resničnost in ... Več.
Piše: Josip Juratovic
Gospod Kučan mi je že leta 2012 rekel: "Vili, pusti narod, narod je butast."
20
22.12.2020 21:00
Tudi biti neumen, tj. neveden vSlovenijivse bolj postaja človekova pravica. Milan Kučan mi je že leta 2012 ob referendumu za ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.944
02/
Kardeljevo cepivo iz samoupravljanja in mentalni okvir slovenske levice
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.150
03/
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
Igor Mekina
Ogledov: 2.069
04/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.622
05/
Acapulco Heat: "Ne odlašaj! Postani pohlepna baraba zdaj!"
Simona Rebolj
Ogledov: 2.129
06/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.386
07/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.402
08/
Pot k objektivni realnosti? Kaj je že to?
Miha Burger
Ogledov: 1.144
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 688
10/
Samo bedaki in virusi
Ana Jud
Ogledov: 2.753