Komentar

Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!

Hrvaška stran se nikakor noče podrediti mednarodni arbitražni odločitvi, kar je popolnoma logično in pravilno. Čeprav iščejo opravičilo pri sumljivo izvedenih in prisluškovanih pogovorih med nesposobno Simono Drenik in hitro izginulim Jernejem Sekolcem, imajo prav že od samega začetka. Hrvaška namreč ni stranka v postopku. Hudo je le to, da se tega ni zavedela slovenska stran, ki je imela krasno priliko, da v skladu s po koncu prve svetovne vojne izrečenimi in zapisanimi idejami takratnega ameriškega predsednika Wilsona, iz rokava potegne vse tisto, kar smo leta 1918 zamudili. Pravzaprav ni šlo za zamudo, ampak za perfiden odvzem državnega statusa slovenskim deželam - Štajerski, Koroški, Primorski in Krajnski (pa tudi Dalmaciji) v izvedbi rimokatoliške cerkve in ob podpori Nemčije in Vatikana. 

01.12.2017 22:45
Piše: Zmago Jelinčič Pl.
Ključne besede:   Zmago Jelinčič   arbitraža   Slovenija   Hrvaška   meja   SFRJ   Kraljevina Jugoslavija   Badinterjeva komisija   Brionski sporazum

Hrvaška sploh ni mogla biti stranka v arbitražnem postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo. Zato imajo Hrvati na nek način dejansko prav, ko trdijo, da arbitraža zanje ne velja.

Ob podpisu Sporazuma o arbitraži se je pokazalo, da nekateri naši pravniki za razliko od hrvaških ne razumejo besedne semantike in govoričijo o arbitražnem sporazumu. Za trenutek je dal zgolj vzklik Boruta Pahorja, češ "kako čudovit dan", misliti, da morda vsaj on razume zadevo. Pa je ni! Jo je pa dobro razumela hrvaška stran, ko je Davorin Rudolf takoj odsvetoval podpis premierki Jadranki Kosor, ki pa tega nasveta ni upoštevala. Zaradi tega je mednarodni pravnik Rudolf odstopil od svetovanja hrvaški vladi, saj je bil prepričan, da slovenska stran ve, v čem je stvar. Kajti 5. člen arbitražnega sporazuma namreč pravi: "Noben enostranski dokument ali dejanje katere koli strani po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne prejudicira razsodbe."

 

Kaj to pomeni? Enostavno pomeni to, da Hrvaška ni mogla biti stranka v postopku, saj je 25. junija 1991 sploh še ni bilo! Ni obstajala. Obstajala pa sta Republika Slovenija na eni ter ostanek Socialistične federativne republike Jugoslavije na drugi strani. Navkljub vztrajnemu ponavljanju, predvsem slovenskih pogajalcev, pravnikov in politikov, se Slovenija in Hrvaška nista hkrati (tj. istočasno) osamosvojili. Zagrebški sabor je morda na ta datum razpravljal in sprejel kakšno izjavo, vendar je historično dejstvo, da so v Zagrebu razglasili neodvisnost in samostojnost 8. oktobra 1991. To so nadvse ponosno vklesali v kamen, ki so ga položili pred stavbo upravne zgradbe podjetja INA v Šubićevi ulici, v kjer so v kletnih prostorih 8. oktobra 1991 razglasili neodvisnost.

 

Kaj se je 25. junija 1991 v Ljubljani zares dogajalo, je najprej povedal predstavnik hrvaškega republiškega predsednika Franja Tudjmana na slovenski razglasitvi neodvisnosti v Ljubljani. Dopisnik londonskega Guardiana, ki je prisostvoval razglasitvi, je zgodbo objavil naslednji dan:

 

Ian Traynor in Ljubljana

The Guardian, Wednesday 26 June 1991:

By contrast with the Slovene declaration, the Croatian statement appeared to be more gesture than substance. A senior adviser to President Franjo Tudjman of Croatia said that the independence declaration should not be taken literally. "It s just a declaration. Everything remails the same."

 

Med dokazi glede osamosvojitve Hrvaške je tudi Brionska konferenca. Sklicala jo je Evropska gospodarska skupnost (EGS). Udeleženci so bili EGS, Republika Slovenija (RS) kot napadena država ter SFRJ v vlogi agresorja agresor. Kot predstavniki SFRJ so se konference udeležili nekateri predsedniki (ostalih) jugoslovanskih republik in drugi visoki funkcionarji zveznega predsedstva. Ipso facto je ta tripartitna konferenca treh enakopravnih subjektov internacionalnega prava (EGS, RS in SFRJ) pomenila prvo mednarodno priznanje osamosvojene države Slovenije.

 

Četudi so predstavniki EGS s sprejetim sklepom 7. julija 1991 zahtevali, da se za tri mesece zamrznejo nadaljnja opravila v zvezi z osamosvojitvijo, to Slovenije v ničemer ni prizadelo. Vojska preostalega dela SFRJ, Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je izkoristila priložnost in v skladu z dogovorom zapustila ozemlje države Republike Slovenije. Je pa sosednjo jugoslovansko republiko Hrvaško, ker samostojnosti ni razglasila hkrati s Slovenijo, brionski trimesečni moratorij zalotil v statusu integralnega dela SFRJ in je tako smela razglasiti neodvisnost šele 8. oktobra 1991.

 

Tribunal vzneseno vztraja na trditvi o HKRATNI osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, kar pa je zgolj dokaz njegove nezainteresiranosti, da se sooči z dejstvi in odloči v skladu z določbami Sporazuma o arbitraži. Glede na vsa ta dejstva je jasno, da Hrvaška glede na 5. člen Sporazuma nikakor ne more biti stranka v postopku odločanja o poteku državne meje Republike Slovenije. To je tudi logično, saj se slovenske dežele (danes imenovane Republika Slovenija) nikoli niso združile s Hrvaško, sploh pa se nikoli niso odcepile od jugoslovanske republike Hrvaške.

 

Slovenske dežele tudi nikoli v zgodovini niso imele meja z nekakšno Hrvaško, pa četudi upoštevamo nekajletno naci-fašistično marionetno kvizlinško tvorbo Neodvisno državo Hrvaško (NDH), ki pa je - mimogrede - brez slehernih pripomb priznala meje slovenskih dežel. Slovenija se je osamosvojila, razdružila od SFRJ, torej od naslednice države Kraljevine Jugoslavije, ki jo je (pod imenom ZEMLJE DRŽAVE Slovencev, Hrvatov in Srbov) sestavila s Kraljevino Srbijo. Hrvaške tedaj (še) ni bilo, saj je bila kot integralni in nedeljivi del Kraljevine Ogrske vojni plen Srbije.

 

Potek državnih meja Republike Slovenije, nasledstvo in druge zadeve so torej vprašanja - v kolikor so to sploh še vprašanja - med Slovenijo in preostankom SFRJ. Mnenja Badinterjeve komisije, ustanovljene dva meseca po osamosvojitvi Republike Slovenije, dne 27. avgusta 1991, na katera se sklicujejo predvsem naši "internacionalni pravniki z univerze dr. Edvarda Kardelja", za Republiko Slovenijo ne veljajo. Badinterjeva komisija je bila ustanovljena zaradi zadev v preostanku SFRJ, zaradi spopadov, ki so že potekali oziroma so grozili tej regiji. Slovenijo Badinterjeva komisija omenja zgolj ENKRAT v 7. mnenju, kjer se predlaga, naj se Republika Slovenija nemudoma prizna.

 

To so dejstva, ki v vsem podrejo odločitev arbitražnega sodišča, ki je po mojem sledilo nestrokovno in neustrezno pripravljenemu Memorandumu slovenske strani. Naši sestavljalci z akademskimi naslovi so se pokazali kot popolni diletanti, žal pa jim je sledila večina slovenske politične srenje. Nekateri celo govorijo o podarjenem oziroma prodanem izdelku, ki naj bi ga Hrvati dobro plačali. Temu sicer ne verjamem, vendar so ti glasovi vedno bolj zvočni.  

 

Zato je nujno, da naša vlada prav tako odstopi od izvedbe Sporazuma o arbitraži in takoj začne sestavljati dokumentacijo, ki jo bodo pripravili tisti, ki poznajo dejstva, razumejo internacionalno pravo, so patrioti, predvsem pa nočejo izdati svoje domovine. Tistim, ki trobijo, da ni nič več mogoče, pa je treba povedati, da noben pravni akt ni izvzet iz kontrole in da se pogodbe in ostali internacionalni akti lahko razveljavijo na osnovi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. To stanje pa je bilo v arbitražnem postopku napačno ugotovljeno, formirano na napačnih, zlaganih in ponarejenih temeljih.

 

 

Zmago Jelinčič Plemeniti je nekdanji poslanec in predsednik Slovenske nacionalne stranke.

Mnenja avtorja ne odražajo nujno mnenja uredništva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
7
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
28
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,249
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,667
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,496
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,657
05/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,359
06/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,420
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 731
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 668
09/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 663
10/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,995