Komentar

Čarobna gora snežink

Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev.

03.12.2017 02:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Claudio Magris   Tatjana Rojc   Thomas Mann   Alojz Rebula   Eugenio Lio   Claretta Petacci   Italija   Moskva   Trst

Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov.

Mikrokozmos mojega tedna je bil prepleten z različnimi žanrovskimi teksturami. Najprej bom pokazal poročilo s premiere filma, potem predstavil literarni refleks, v finalu pa bom izrisal mikro ekspresijo gledališke predstave. Pričujoče tekste sem oblikoval v hotelu Concorde v Torinu, na vlaku, ko sem potoval iz Torina v Milano, na letališču Malpensa, zaključil pa sem ga v Domu na Majakovki v Moskvi, v neposredni bližini spomenika Majakovskega. Brez globoke literarne ozaveščenosti dr. Tatjane Rojc zagotovo ne bi mogel s takšno lahkoto prehajati med dogodki, ki so se mi vrstili okrog filmske premiere avtorice Elisabette Sgarbi in premiere gledališkega režiserja Konstantina Bogomolova v Moskvi. Premiera filma, ki sta ga producirala RAI 1 in produkcijska hiša Betty Wrong, je bila na filmskem festivalu v Torinu, premiera predstave pa je bila v teatru Elektro Stanislavski v Moskvi.

 

 

Na poti v Italijo

 

Včasih mi je tudi Italija domovina, najbolj zato, ker je domovina vsej umetnosti, včasih pa se mi zdi, da je bizarna kot Claretta Petacci, ki so jo podložniki strahoma imenovali Kapitalija. Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov. Se pa zgodi, in to vedno bolj pogosto, da se v njej vidi tudi svet, ki je s svojo sadistično in piromansko radostjo zažgal narodno-kulturni dom v Trstu in s tem zločinskim dejanjem začel drugo krvavo rihto XX. stoletja. V mikrokozmosu mojih tekstur si želim na posreden način reflektirati film Najbližje drugje, ampak ne kot celoto, ker v tem trenutku nikakor ne zmorem kritične distance, si pa zelo želim pokazati lepe občutljivosti, ki nam jih je posredovala avtorica filma.

 

 

Na poti v Torino

 

Takoj zatem, ko smo se v Tržiču z dr. Tatjano Rojc in Juretom Kufersinom usedli na hitri vlak za Torino, se nam je popolnoma nepričakovano pridružil pisatelj Claudio Magris, dober znanec dr. Rojčeve, ki je bil, ne da bi se on tega spomnil, tudi njen profesor na tržaški univerzi. Kmalu po tistem, ko sem mu bil predstavljen, sem se nehote ozrl po njegovi knjigi, ki jo je imel položeno predse. Pogledal sem, kaj pisatelj bere, seveda, kaj naj bi razsvetljen italijanski germanist bral drugega kot Thomasa Manna. Malo pred Torinom je prof. dr. Magris čestital dr. Rojčevi ob izidu njenega literarnega prvenca. Pokazal ji je, da ga ima namen čimprej prebrati, kljub navzkrižju s časom. Potem sta se pogovajala o njeni knjigi Nesojena hči (La figlia che vorrei avere), ki jo je napisala in izdala v italijanščini. Roman je izšel v založbi La nave di Teseo, ki jo je ustanovil Umberto Eco s svojimi prijatelji. Vodilna med njimi je tudi po Ecovi smrti še vedno Elisabetta Sgarbi.

 

 

Torino

 

Še isti večer je Claudio Magris v uvodu filma Sgarbijeve zapel slavospev lepoti Snežnika, tako njemu kot meni čudežne gore, Ilirski Bistrici pa je posvetil misel polno pomenov. Privzdignjen z Magrisovim modernističnim patosom sem si zaželel, da bi kdaj zmogel napisati posvetilo presvetljeni Bistrici, pa tudi posvetilo svojemu Snežniku, na katerem sem bil samo enkrat in ne bom nikoli več, ter Mašunu zaradi prekrasne zvočnosti njegovega imena. A vse to je, kakor da tudi v mojem imenu, storil že Claudio Magris v svoji knjigi Mikrokozmosi, ki je izšla v slovenskem jeziku.

 

Podobno kot me je Magris očaral s svojim čustvenim spominom, me je v filmu navdušil pisatelj Alojz Rebula s svojo zame popolnoma nepričakovano literarno evforijo, ki je presegla vse njegove boleče rane. Alojz Rebula je preživel travmo prepovedanega lastnega jezika. Rojen je bil leta 1924 v Šempolaju, v času, ko je takratni fašistični režim že prešel v fazo čistega zla - v diktaturo. To se je zgodilo takoj po umoru socialističnega poslanca Giacoma Matteottija. Tako se je bil Alojz še kot otrok prisiljen poiskati v imenu Luigi. Nedolgo zatem je nastopila njegova druga travmatična izkušnja, otroško domotožje. Ko je moral s Krasa oditi v malo semeniško šolo v Gorico, je cele noči prejokal zaradi emotivnega sveta, ki ga je nasilno zapustil. V šoli so mu seveda predavali samo v italijanščini. Ko se je počasi izoblikoval v odraslega mladeniča, zanj ni bilo več vprašanje, kje bo študiral in kaj. Obstajala je le ena možnost, študij klasične filologije, in sicer izključno na Univerzi v Ljubljani. Tako se je moral spopasti še z materinim jezikom, ki ga je že zdavnaj zapustil. Na tem mestu nastopi tista neskončno pomembna ločnica, ontološka literarna primerjava: ko je vzel v roke Župančičev prevod Shakespearja in ga primerjal z italijanskim prevodom. Zanj je bil veliki pesnik Oton Župančič neprimerno modrejši od italijanskega prevoda. Njegov prevod je zanj postal veličastna umetnina, doživel jo je kot pomembno točko razločanja, ki naj bi nekega dne celo združila nedružljivo, zato je začel gojiti slovenski jezik na poseben način. Vrh razvoja je dosegel leta 1960 s svojim programskim manifestom: "Jezik je življenje samo."

 

 

Let proti Rusiji

 

Opolnoči sem poletel iz Milana proti Moskvi. Na letališče Šeremetjevo sem priletel ob petih zjutraj po lokalnem času. V Moskvi sem začel z Miho Turšičem in Dunjo Zupančič procesirati tisto, na kar se pripravljam že dve desetletji. Tudi zato so v meni še vedno napetosti najvišje stopnje. Miha je priletel iz Bruslja, Dunja je ostala v Ljubljani, ker je v zaključnih procesih izdelave scenografije in kostumografije za novo produkcijo, ki se bo odigrala v najbližji prihodnosti.

 

Zaradi notranjih napetosti na letalu nisem mogel zaspati. Premišljeval sem stavke, ki jih je na tiskovni konferenci ob projekciji filma izgovoril Eugenio Lio, filozof in teolog. Izpostavil je kulturno zavest Slovencev, istočasno pa dejstvo, da je nedopustno in nerazumljivo, da Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev. Slovenska književnost ni dobila primernih italijanskih prevodov, še manj pomembnih založnikov in to velja tako za klasike kot sodobnike. Tudi zaradi tega je po mnenju Eugenia Lia dragocena nova izdaja italijanske različice Kačje rože Alojzija Rebule, ki je s spremno besedo dr. Tatjane Rojc pravkar izšla pri založbi La nave di Teseo. Lio je izpostavil slovenski čudež, kjer se narod enači z literaturo. Seveda mu v tistem trenutku nisem imel namena oporekati niti za hip.

 

 

Moskva

 

Preživel sem fantastičen dan na Roskosmosu. Za mano so vsa pomembna srečanja v Moskvi, pred mano je premiera v Ljubljani. Splet različnih zunanjih okoliščin me je dan pred odhodom pripeljal na premiero predstave Čarobna gora po motivih Thomasa Manna, v režiji Konstantina Bogomolova v gledališču Elektro Stanislavski, ki je poleg Gogoljevega centra Kirila Serebrenikova in Teatra nacij Andreja Mironova "spotlight" gledališče v Moskvi. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje v Ljubljani gledali sodobno rusko gledališko predstavo? Že dolgo ne!

 

Predstava uprizori tisto, za kar bi literarni obsedenec mislil, da je neuprizorljivo: duha in atmosfero romana Čarobna gora z metodo sugestije, kar je tudi zame nepričakovano in skoraj neverjetno izhodišče. Ne pade mi na pamet, da bi pred vami obnavljal roman Čarobna gora, rad bi vas le spomnil, da se dogaja v visokogorskem sanatoriju za pljučne bolnike, med katerimi je večina v odhajanju iz sveta živih. Seveda je osnovna fizična lega obolelih počivanje na svežem zraku in kašljanje, težko sopenje, izkašljevanje krvi. Točno takšno pozicijo zavzame moskovska uprizoritev. Uro in dvajset minut poslušamo igralko in igralca sopsti do onemoglosti, istočasno pa spremljamo nenavadno ritmizacijo dvorane, ki začne počasi, skupaj z akterjema, kašljati in se izkašljevati do onemoglosti ter tako sprejme kolektivno smrt in interpretacijo nenormalno upočasnjenega dogajanja, antimehaniko izčrpanosti in smrtne utrujenosti. Sedimo v dvorani in krehamo do zadnjega pogleda proti smrti. Vzpostavi se preprosta pozicija: če ni smrti, tudi boga ni! Dvorana z lahkoto sprejme tudi to konsekvenco, da le preneha krehanje. Smrt je v vsakem primeru komična, če je ali pa če je ni!

 

In čisto za konec komentarja še povabilo dr. Tatjane Rojc k branju knjige Mikrokozmosi avtorja Claudia Magrisa, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
0
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Poziv k končanju vojne: "Mir ni popuščanje in mirovniki niso strahopetci. Mirovniki so najpogumnejši branilci človeštva."
13
19.04.2022 22:00
Jeffrey Sachs je prvopodpisani na pozivu vodilnih članov Mreže Združenih narodov za rešitve in trajnostni razvoj ter Mreže ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Na napačni strani zgodovine: Moralni kompas Putinovih apologetov leži zakopan globoko pod ruševinami Mariupola
28
18.04.2022 19:00
Antifašizem in antinacizem sta osnovni vrednoti vsakega demokrata. Tako kot antikomunizem. Putin s svojimi blodnjami o nekakšni ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.052
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.202
03/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.093
04/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.686
05/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.433
06/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.220
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.187
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 965
09/
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
Bine Kordež
Ogledov: 1.002
10/
Intervju z vampirjem: Sergej Lavrov, Putinov minister za laganje v tujini in eden ključnih predstavnikov ruskega vzporednega vesolja
Uredništvo
Ogledov: 1.760