Komentar

Čarobna gora snežink

Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev.

03.12.2017 02:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Claudio Magris   Tatjana Rojc   Thomas Mann   Alojz Rebula   Eugenio Lio   Claretta Petacci   Italija   Moskva   Trst

Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov.

Mikrokozmos mojega tedna je bil prepleten z različnimi žanrovskimi teksturami. Najprej bom pokazal poročilo s premiere filma, potem predstavil literarni refleks, v finalu pa bom izrisal mikro ekspresijo gledališke predstave. Pričujoče tekste sem oblikoval v hotelu Concorde v Torinu, na vlaku, ko sem potoval iz Torina v Milano, na letališču Malpensa, zaključil pa sem ga v Domu na Majakovki v Moskvi, v neposredni bližini spomenika Majakovskega. Brez globoke literarne ozaveščenosti dr. Tatjane Rojc zagotovo ne bi mogel s takšno lahkoto prehajati med dogodki, ki so se mi vrstili okrog filmske premiere avtorice Elisabette Sgarbi in premiere gledališkega režiserja Konstantina Bogomolova v Moskvi. Premiera filma, ki sta ga producirala RAI 1 in produkcijska hiša Betty Wrong, je bila na filmskem festivalu v Torinu, premiera predstave pa je bila v teatru Elektro Stanislavski v Moskvi.

 

 

Na poti v Italijo

 

Včasih mi je tudi Italija domovina, najbolj zato, ker je domovina vsej umetnosti, včasih pa se mi zdi, da je bizarna kot Claretta Petacci, ki so jo podložniki strahoma imenovali Kapitalija. Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov. Se pa zgodi, in to vedno bolj pogosto, da se v njej vidi tudi svet, ki je s svojo sadistično in piromansko radostjo zažgal narodno-kulturni dom v Trstu in s tem zločinskim dejanjem začel drugo krvavo rihto XX. stoletja. V mikrokozmosu mojih tekstur si želim na posreden način reflektirati film Najbližje drugje, ampak ne kot celoto, ker v tem trenutku nikakor ne zmorem kritične distance, si pa zelo želim pokazati lepe občutljivosti, ki nam jih je posredovala avtorica filma.

 

 

Na poti v Torino

 

Takoj zatem, ko smo se v Tržiču z dr. Tatjano Rojc in Juretom Kufersinom usedli na hitri vlak za Torino, se nam je popolnoma nepričakovano pridružil pisatelj Claudio Magris, dober znanec dr. Rojčeve, ki je bil, ne da bi se on tega spomnil, tudi njen profesor na tržaški univerzi. Kmalu po tistem, ko sem mu bil predstavljen, sem se nehote ozrl po njegovi knjigi, ki jo je imel položeno predse. Pogledal sem, kaj pisatelj bere, seveda, kaj naj bi razsvetljen italijanski germanist bral drugega kot Thomasa Manna. Malo pred Torinom je prof. dr. Magris čestital dr. Rojčevi ob izidu njenega literarnega prvenca. Pokazal ji je, da ga ima namen čimprej prebrati, kljub navzkrižju s časom. Potem sta se pogovajala o njeni knjigi Nesojena hči (La figlia che vorrei avere), ki jo je napisala in izdala v italijanščini. Roman je izšel v založbi La nave di Teseo, ki jo je ustanovil Umberto Eco s svojimi prijatelji. Vodilna med njimi je tudi po Ecovi smrti še vedno Elisabetta Sgarbi.

 

 

Torino

 

Še isti večer je Claudio Magris v uvodu filma Sgarbijeve zapel slavospev lepoti Snežnika, tako njemu kot meni čudežne gore, Ilirski Bistrici pa je posvetil misel polno pomenov. Privzdignjen z Magrisovim modernističnim patosom sem si zaželel, da bi kdaj zmogel napisati posvetilo presvetljeni Bistrici, pa tudi posvetilo svojemu Snežniku, na katerem sem bil samo enkrat in ne bom nikoli več, ter Mašunu zaradi prekrasne zvočnosti njegovega imena. A vse to je, kakor da tudi v mojem imenu, storil že Claudio Magris v svoji knjigi Mikrokozmosi, ki je izšla v slovenskem jeziku.

 

Podobno kot me je Magris očaral s svojim čustvenim spominom, me je v filmu navdušil pisatelj Alojz Rebula s svojo zame popolnoma nepričakovano literarno evforijo, ki je presegla vse njegove boleče rane. Alojz Rebula je preživel travmo prepovedanega lastnega jezika. Rojen je bil leta 1924 v Šempolaju, v času, ko je takratni fašistični režim že prešel v fazo čistega zla - v diktaturo. To se je zgodilo takoj po umoru socialističnega poslanca Giacoma Matteottija. Tako se je bil Alojz še kot otrok prisiljen poiskati v imenu Luigi. Nedolgo zatem je nastopila njegova druga travmatična izkušnja, otroško domotožje. Ko je moral s Krasa oditi v malo semeniško šolo v Gorico, je cele noči prejokal zaradi emotivnega sveta, ki ga je nasilno zapustil. V šoli so mu seveda predavali samo v italijanščini. Ko se je počasi izoblikoval v odraslega mladeniča, zanj ni bilo več vprašanje, kje bo študiral in kaj. Obstajala je le ena možnost, študij klasične filologije, in sicer izključno na Univerzi v Ljubljani. Tako se je moral spopasti še z materinim jezikom, ki ga je že zdavnaj zapustil. Na tem mestu nastopi tista neskončno pomembna ločnica, ontološka literarna primerjava: ko je vzel v roke Župančičev prevod Shakespearja in ga primerjal z italijanskim prevodom. Zanj je bil veliki pesnik Oton Župančič neprimerno modrejši od italijanskega prevoda. Njegov prevod je zanj postal veličastna umetnina, doživel jo je kot pomembno točko razločanja, ki naj bi nekega dne celo združila nedružljivo, zato je začel gojiti slovenski jezik na poseben način. Vrh razvoja je dosegel leta 1960 s svojim programskim manifestom: "Jezik je življenje samo."

 

 

Let proti Rusiji

 

Opolnoči sem poletel iz Milana proti Moskvi. Na letališče Šeremetjevo sem priletel ob petih zjutraj po lokalnem času. V Moskvi sem začel z Miho Turšičem in Dunjo Zupančič procesirati tisto, na kar se pripravljam že dve desetletji. Tudi zato so v meni še vedno napetosti najvišje stopnje. Miha je priletel iz Bruslja, Dunja je ostala v Ljubljani, ker je v zaključnih procesih izdelave scenografije in kostumografije za novo produkcijo, ki se bo odigrala v najbližji prihodnosti.

 

Zaradi notranjih napetosti na letalu nisem mogel zaspati. Premišljeval sem stavke, ki jih je na tiskovni konferenci ob projekciji filma izgovoril Eugenio Lio, filozof in teolog. Izpostavil je kulturno zavest Slovencev, istočasno pa dejstvo, da je nedopustno in nerazumljivo, da Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev. Slovenska književnost ni dobila primernih italijanskih prevodov, še manj pomembnih založnikov in to velja tako za klasike kot sodobnike. Tudi zaradi tega je po mnenju Eugenia Lia dragocena nova izdaja italijanske različice Kačje rože Alojzija Rebule, ki je s spremno besedo dr. Tatjane Rojc pravkar izšla pri založbi La nave di Teseo. Lio je izpostavil slovenski čudež, kjer se narod enači z literaturo. Seveda mu v tistem trenutku nisem imel namena oporekati niti za hip.

 

 

Moskva

 

Preživel sem fantastičen dan na Roskosmosu. Za mano so vsa pomembna srečanja v Moskvi, pred mano je premiera v Ljubljani. Splet različnih zunanjih okoliščin me je dan pred odhodom pripeljal na premiero predstave Čarobna gora po motivih Thomasa Manna, v režiji Konstantina Bogomolova v gledališču Elektro Stanislavski, ki je poleg Gogoljevega centra Kirila Serebrenikova in Teatra nacij Andreja Mironova "spotlight" gledališče v Moskvi. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje v Ljubljani gledali sodobno rusko gledališko predstavo? Že dolgo ne!

 

Predstava uprizori tisto, za kar bi literarni obsedenec mislil, da je neuprizorljivo: duha in atmosfero romana Čarobna gora z metodo sugestije, kar je tudi zame nepričakovano in skoraj neverjetno izhodišče. Ne pade mi na pamet, da bi pred vami obnavljal roman Čarobna gora, rad bi vas le spomnil, da se dogaja v visokogorskem sanatoriju za pljučne bolnike, med katerimi je večina v odhajanju iz sveta živih. Seveda je osnovna fizična lega obolelih počivanje na svežem zraku in kašljanje, težko sopenje, izkašljevanje krvi. Točno takšno pozicijo zavzame moskovska uprizoritev. Uro in dvajset minut poslušamo igralko in igralca sopsti do onemoglosti, istočasno pa spremljamo nenavadno ritmizacijo dvorane, ki začne počasi, skupaj z akterjema, kašljati in se izkašljevati do onemoglosti ter tako sprejme kolektivno smrt in interpretacijo nenormalno upočasnjenega dogajanja, antimehaniko izčrpanosti in smrtne utrujenosti. Sedimo v dvorani in krehamo do zadnjega pogleda proti smrti. Vzpostavi se preprosta pozicija: če ni smrti, tudi boga ni! Dvorana z lahkoto sprejme tudi to konsekvenco, da le preneha krehanje. Smrt je v vsakem primeru komična, če je ali pa če je ni!

 

In čisto za konec komentarja še povabilo dr. Tatjane Rojc k branju knjige Mikrokozmosi avtorja Claudia Magrisa, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
O samozavesti slovenskih politikov: Vsi imajo načrt, dokler ne dobijo ene na gobec*
2
14.08.2020 22:44
Slepo pego samozavesti smo lahko lepo videli ob sestopu visokega ameriškega gosta z letala. Državni sekretar Mike Pompeo se je ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
6
12.08.2020 23:00
Z žalostjo spremljam dogajanje, povezano s 5G in uvajanjem te tehnologije. Ne motita me kolega Gregor Kos in njegovo gibanje, ki ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
4
11.08.2020 21:15
Slovenski narod je tako kot ob osamosvojitvi še v drugo ravnal vizionarsko, ko je izrazil najširše nezaupanje sodstvu ter celemu ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
12
11.08.2020 00:12
Ob objavi obiska ameriškega državnega sekretarja Mikea Pompea v Sloveniji se je zagnala mašinerija, ki sicer z nižjimi obrati ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
17
09.08.2020 11:00
Puhlice o prekletih feministkah, možačastih nedojebankah in poženščenih impotentnežih so na Slovenskem ponarodele. Praviloma jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Dobrodošli nazaj v leto 1988: Spremenite že ime Roške v Domobransko ulico
3
08.08.2020 22:32
To je moja prva in zadnja gledališka kritika, ki jo bom napisal za časa svojega življenja. Analitično bom vstopil v gledališko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
24
07.08.2020 23:50
Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v Ljubljano ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Prvi visoki ameriški obisk po več kot ... Več.
Piše: Igor Mekina
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
14
07.08.2020 06:03
Slovenci živimo v prepričanju, da so nekje v tujini stvari mnogo bolje urejene kot pri nas. Kdo med nami ni izrekel ali slišal ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
0
05.08.2020 20:00
Danes v Sloveniji govorimo o stanju brez vrednot (anomiji), o sadistični krutosti nekaterih delodajalcev, o mobingu, o korupciji ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
4
02.08.2020 23:59
Diplomatska bitka zaSeverni tok 2, ki poteka boj ali manj v zakulisju že nekaj let, se približuje koncu. Zadeva je pomembna za ... Več.
Piše: Božo Cerar
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
9
02.08.2020 11:00
Bo padla ali ne bo padla, so stavnice te dni. Glavna zvezda je kmetijska ministrica in predsednica koalicijske upokojenske ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Narava vedno znova začenja iste stvari: leta, dneve, ure. Tako nastajata neskončnost in večnost.
2
01.08.2020 23:57
Aplikacija, ki se nam predstavlja kot aplikacija vseh aplikacij za nadzor virusa, to še zdaleč ni, temveč je le fragmentiran ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Socialdemokratska živalska farma: Narodni dom je bilo treba vrniti, lastnine maloštevilne slovenske judovske skupnosti pa ne?!
14
30.07.2020 22:30
Zdaj se sprašujem, ali Slovenija občuti kaj sramu, ko je Italija končno izpolnila obljubo in slovenski manjšini vrnila Narodni ... Več.
Piše: Keith Miles
Esej o nepozabnosti: Morda bomo nekoč za ježa imeli Janeza Janšo, za lisjaka pa Milana Kučana
7
28.07.2020 22:45
Kako je mogoče iz množice vidnih, dejavnih in vplivnih ljudi izbrati tiste, ki jim pravimo zgodovinske osebnosti? Takšen naslov ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politična satira: Vojna zvezd 2020, odiseja skozi slovensko politiko od A do Ž
8
27.07.2020 23:59
Nihče ne ve, kje je center vesolja. V Sloveniji moderni center izginja in boste politično središče našli precej na levi, Levico ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Slovenija, dežela piromanskih gasilcev
17
26.07.2020 11:00
Situacija, v kakršni se nahaja Slovenija, je utrujajoč odraz patologije bolj ali manj učinkovitih piromanov v funkciji gasilcev. ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pričakovati od politika, ki ima v XXI. stoletju doma na zidu slabo naslikano jabolko? Vse najslabše.
5
25.07.2020 23:59
Obstaja neuravnovešen, skoraj patološki odnos med ideologijo in izmi . Ideologija je vedno koncept, ki se vsiljuje drugemu, je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bruseljski kompromis, višegrajski pretepači in obnova bolehne Evrope
16
21.07.2020 23:00
Denarja, ki si ga je Slovenija izposlovala na dolgotrajnih in napornih pogajajih v Bruslju, ni tako malo. Opozicija, ki je leta ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na zdravje, striček Xi! Kitajski zmaj ni več papirnati tiger, ampak postaja vse bolj agresiven!
13
20.07.2020 23:10
O Kitajski je bilo zadnje mesece veliko slišati. Tudi portal+ je poročal o njenem močno vprašljivem ravnanju ob izbruhu ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali twitter koristi slovenski demokraciji ali ne? Odgovor verjetno poznamo vsi ...
14
19.07.2020 23:00
Januarja leta 1990 sem vodstvu Demosa ponujal idejo aktivnega državljanstva. Na nekem sestanku sem zbrane hotel prepričati, kako ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
O afriškem sodstvu in sodniku, ki je bil napol pismen
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.474
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.428
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 2.068
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.026
05/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.707
06/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.788
07/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.429
08/
Vse, kar ste želeli vedeti o slovenskih telekomunikacijah, pa vam nihče ni povedal
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.339
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.194
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 14.849