Komentar

Čarobna gora snežink

Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev.

03.12.2017 02:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Claudio Magris   Tatjana Rojc   Thomas Mann   Alojz Rebula   Eugenio Lio   Claretta Petacci   Italija   Moskva   Trst

Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov.

Mikrokozmos mojega tedna je bil prepleten z različnimi žanrovskimi teksturami. Najprej bom pokazal poročilo s premiere filma, potem predstavil literarni refleks, v finalu pa bom izrisal mikro ekspresijo gledališke predstave. Pričujoče tekste sem oblikoval v hotelu Concorde v Torinu, na vlaku, ko sem potoval iz Torina v Milano, na letališču Malpensa, zaključil pa sem ga v Domu na Majakovki v Moskvi, v neposredni bližini spomenika Majakovskega. Brez globoke literarne ozaveščenosti dr. Tatjane Rojc zagotovo ne bi mogel s takšno lahkoto prehajati med dogodki, ki so se mi vrstili okrog filmske premiere avtorice Elisabette Sgarbi in premiere gledališkega režiserja Konstantina Bogomolova v Moskvi. Premiera filma, ki sta ga producirala RAI 1 in produkcijska hiša Betty Wrong, je bila na filmskem festivalu v Torinu, premiera predstave pa je bila v teatru Elektro Stanislavski v Moskvi.

 

 

Na poti v Italijo

 

Včasih mi je tudi Italija domovina, najbolj zato, ker je domovina vsej umetnosti, včasih pa se mi zdi, da je bizarna kot Claretta Petacci, ki so jo podložniki strahoma imenovali Kapitalija. Italije nikoli ne doživljam kot geografski pojem, v njej vidim pokrajino veličastnih duhov. Se pa zgodi, in to vedno bolj pogosto, da se v njej vidi tudi svet, ki je s svojo sadistično in piromansko radostjo zažgal narodno-kulturni dom v Trstu in s tem zločinskim dejanjem začel drugo krvavo rihto XX. stoletja. V mikrokozmosu mojih tekstur si želim na posreden način reflektirati film Najbližje drugje, ampak ne kot celoto, ker v tem trenutku nikakor ne zmorem kritične distance, si pa zelo želim pokazati lepe občutljivosti, ki nam jih je posredovala avtorica filma.

 

 

Na poti v Torino

 

Takoj zatem, ko smo se v Tržiču z dr. Tatjano Rojc in Juretom Kufersinom usedli na hitri vlak za Torino, se nam je popolnoma nepričakovano pridružil pisatelj Claudio Magris, dober znanec dr. Rojčeve, ki je bil, ne da bi se on tega spomnil, tudi njen profesor na tržaški univerzi. Kmalu po tistem, ko sem mu bil predstavljen, sem se nehote ozrl po njegovi knjigi, ki jo je imel položeno predse. Pogledal sem, kaj pisatelj bere, seveda, kaj naj bi razsvetljen italijanski germanist bral drugega kot Thomasa Manna. Malo pred Torinom je prof. dr. Magris čestital dr. Rojčevi ob izidu njenega literarnega prvenca. Pokazal ji je, da ga ima namen čimprej prebrati, kljub navzkrižju s časom. Potem sta se pogovajala o njeni knjigi Nesojena hči (La figlia che vorrei avere), ki jo je napisala in izdala v italijanščini. Roman je izšel v založbi La nave di Teseo, ki jo je ustanovil Umberto Eco s svojimi prijatelji. Vodilna med njimi je tudi po Ecovi smrti še vedno Elisabetta Sgarbi.

 

 

Torino

 

Še isti večer je Claudio Magris v uvodu filma Sgarbijeve zapel slavospev lepoti Snežnika, tako njemu kot meni čudežne gore, Ilirski Bistrici pa je posvetil misel polno pomenov. Privzdignjen z Magrisovim modernističnim patosom sem si zaželel, da bi kdaj zmogel napisati posvetilo presvetljeni Bistrici, pa tudi posvetilo svojemu Snežniku, na katerem sem bil samo enkrat in ne bom nikoli več, ter Mašunu zaradi prekrasne zvočnosti njegovega imena. A vse to je, kakor da tudi v mojem imenu, storil že Claudio Magris v svoji knjigi Mikrokozmosi, ki je izšla v slovenskem jeziku.

 

Podobno kot me je Magris očaral s svojim čustvenim spominom, me je v filmu navdušil pisatelj Alojz Rebula s svojo zame popolnoma nepričakovano literarno evforijo, ki je presegla vse njegove boleče rane. Alojz Rebula je preživel travmo prepovedanega lastnega jezika. Rojen je bil leta 1924 v Šempolaju, v času, ko je takratni fašistični režim že prešel v fazo čistega zla - v diktaturo. To se je zgodilo takoj po umoru socialističnega poslanca Giacoma Matteottija. Tako se je bil Alojz še kot otrok prisiljen poiskati v imenu Luigi. Nedolgo zatem je nastopila njegova druga travmatična izkušnja, otroško domotožje. Ko je moral s Krasa oditi v malo semeniško šolo v Gorico, je cele noči prejokal zaradi emotivnega sveta, ki ga je nasilno zapustil. V šoli so mu seveda predavali samo v italijanščini. Ko se je počasi izoblikoval v odraslega mladeniča, zanj ni bilo več vprašanje, kje bo študiral in kaj. Obstajala je le ena možnost, študij klasične filologije, in sicer izključno na Univerzi v Ljubljani. Tako se je moral spopasti še z materinim jezikom, ki ga je že zdavnaj zapustil. Na tem mestu nastopi tista neskončno pomembna ločnica, ontološka literarna primerjava: ko je vzel v roke Župančičev prevod Shakespearja in ga primerjal z italijanskim prevodom. Zanj je bil veliki pesnik Oton Župančič neprimerno modrejši od italijanskega prevoda. Njegov prevod je zanj postal veličastna umetnina, doživel jo je kot pomembno točko razločanja, ki naj bi nekega dne celo združila nedružljivo, zato je začel gojiti slovenski jezik na poseben način. Vrh razvoja je dosegel leta 1960 s svojim programskim manifestom: "Jezik je življenje samo."

 

 

Let proti Rusiji

 

Opolnoči sem poletel iz Milana proti Moskvi. Na letališče Šeremetjevo sem priletel ob petih zjutraj po lokalnem času. V Moskvi sem začel z Miho Turšičem in Dunjo Zupančič procesirati tisto, na kar se pripravljam že dve desetletji. Tudi zato so v meni še vedno napetosti najvišje stopnje. Miha je priletel iz Bruslja, Dunja je ostala v Ljubljani, ker je v zaključnih procesih izdelave scenografije in kostumografije za novo produkcijo, ki se bo odigrala v najbližji prihodnosti.

 

Zaradi notranjih napetosti na letalu nisem mogel zaspati. Premišljeval sem stavke, ki jih je na tiskovni konferenci ob projekciji filma izgovoril Eugenio Lio, filozof in teolog. Izpostavil je kulturno zavest Slovencev, istočasno pa dejstvo, da je nedopustno in nerazumljivo, da Italijani ne vedo ničesar o slovenski kulturi, ampak dejansko ničesar! Navkljub dejstvu, da je slovenska kultura kultura sosednjega naroda, sosednje države. Italijani odlično poznajo oddaljene kulture, kot so recimo švedska ali norveška ter njihove avtorje, ne poznajo pa velikih slovenskih avtorjev. Slovenska književnost ni dobila primernih italijanskih prevodov, še manj pomembnih založnikov in to velja tako za klasike kot sodobnike. Tudi zaradi tega je po mnenju Eugenia Lia dragocena nova izdaja italijanske različice Kačje rože Alojzija Rebule, ki je s spremno besedo dr. Tatjane Rojc pravkar izšla pri založbi La nave di Teseo. Lio je izpostavil slovenski čudež, kjer se narod enači z literaturo. Seveda mu v tistem trenutku nisem imel namena oporekati niti za hip.

 

 

Moskva

 

Preživel sem fantastičen dan na Roskosmosu. Za mano so vsa pomembna srečanja v Moskvi, pred mano je premiera v Ljubljani. Splet različnih zunanjih okoliščin me je dan pred odhodom pripeljal na premiero predstave Čarobna gora po motivih Thomasa Manna, v režiji Konstantina Bogomolova v gledališču Elektro Stanislavski, ki je poleg Gogoljevega centra Kirila Serebrenikova in Teatra nacij Andreja Mironova "spotlight" gledališče v Moskvi. Samo pomislite, kdaj ste nazadnje v Ljubljani gledali sodobno rusko gledališko predstavo? Že dolgo ne!

 

Predstava uprizori tisto, za kar bi literarni obsedenec mislil, da je neuprizorljivo: duha in atmosfero romana Čarobna gora z metodo sugestije, kar je tudi zame nepričakovano in skoraj neverjetno izhodišče. Ne pade mi na pamet, da bi pred vami obnavljal roman Čarobna gora, rad bi vas le spomnil, da se dogaja v visokogorskem sanatoriju za pljučne bolnike, med katerimi je večina v odhajanju iz sveta živih. Seveda je osnovna fizična lega obolelih počivanje na svežem zraku in kašljanje, težko sopenje, izkašljevanje krvi. Točno takšno pozicijo zavzame moskovska uprizoritev. Uro in dvajset minut poslušamo igralko in igralca sopsti do onemoglosti, istočasno pa spremljamo nenavadno ritmizacijo dvorane, ki začne počasi, skupaj z akterjema, kašljati in se izkašljevati do onemoglosti ter tako sprejme kolektivno smrt in interpretacijo nenormalno upočasnjenega dogajanja, antimehaniko izčrpanosti in smrtne utrujenosti. Sedimo v dvorani in krehamo do zadnjega pogleda proti smrti. Vzpostavi se preprosta pozicija: če ni smrti, tudi boga ni! Dvorana z lahkoto sprejme tudi to konsekvenco, da le preneha krehanje. Smrt je v vsakem primeru komična, če je ali pa če je ni!

 

In čisto za konec komentarja še povabilo dr. Tatjane Rojc k branju knjige Mikrokozmosi avtorja Claudia Magrisa, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Auf Wiedersehen, Frau Merkel! Nasvidenje, gospa Merkel!
2
08.12.2021 21:50
V preteklosti sem pogosto kritiziral kanclerstvo gospe Angele Merkel in tudi zdaj se temu ne bom izognil. Vsekakor pa ji želim ... Več.
Piše: Keith Miles
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
26
07.12.2021 21:00
Pred kratkim sem bil vprašan po ideološki usmeritvi. Sprva me je prešinilo, da je vprašanje bolje zamolčati, se izogniti ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
19
06.12.2021 21:00
Ne zaničujem Miše Molk. Nasprotno! Starost pomeni tudi izkušenost in Miša je dobro vedela, kaj počne, ko se je na Mio Skrbinac ... Več.
Piše: Ana Jud
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
10
05.12.2021 21:30
Cepiva so v tem trenutku dostopna predvsem v razvitem svetu in le majhno količino so dobili in uporabili v nerazvitih državah, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
5
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
14
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Najprej te gnjavi stari hropec, nato pa te brezsramno izkoristi še gospa Pennywise z nacionalke
Ana Jud
Ogledov: 2.517
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.920
03/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.739
04/
Če nočemo tajkunov, laži, prevar, manipulacij, bede, razkroja … bomo morali vihteti srp in kladivo
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.207
05/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.383
06/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 1.120
07/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.762
08/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.068
09/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 15.311
10/
Omikron in vse naslednje mutacije: "Nobeden ne bo varen, dokler ne bomo vsi varni."
Milan Krek
Ogledov: 820