Komentar

Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov

Zadnji dogodki, ki v določenih primerih  - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje zakonov - že pomenijo nevarno spodkopavanje temeljev naše demokracije, dokazujejo, da je trenutni eliti vladanje nekakšna igra na srečo z elementi goljufanja državljanov. Rešitev morda leži v tem, da izbiro vodilnih struktur dejansko prepustimo naključni izbiri (tj. demarhija).

04.12.2017 19:16
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   demarhija   lotokracija   vlada   korupcija   ugrabitev države   igre na srečo

Ilustraciji: Tang Zhigang

Tudi če bi vodilno strukturo izbirali na loteriji, ki bi težko našli ekipo, ki bi bila bolj skorumpirana, pokvarjena ali nesposobna, kot če jo izberejo neformalne mreže izmed ljudi, ki so že bili vpleteni v tovrstne posle.

Demarhija ali lotokracija je vladavina odločevalcev, ki so bili naključno izbrani z žrebom (takšna oblika demokracije je redko znana v moderni politiki). V antiki je bila skozi takšno izbiro zagotovljena relativna avtonomnost, pri čemer pa tudi v primeru najslabše izbrane ekipe slednja še vedno lahko deluje pravičneje in bolje od skorumpiranega sestava. Iz delovanja in kadrovanja vlade Mira Cerarja namreč sledi, da je pri teh odločitvah, podobno, kot pri igrah na srečo, izredno majhna možnost dobitka oziroma dobre odločitve. Državljani, volivci pa kljub temu še vedno upajo na dobitke, torej dobre odločitve vlade. Žal je to upanje v večini primerov zavajajoče, vlada in z njo povezane strukture vplačane vložke (davke) državljanov večinoma zadržijo zase, kot je to v primeru igralništva. Da je zadeva še hujša, nas želijo z vsemi žavbami namazane stare strukture pred volitvami ljudi pretentati z lažnimi obljubami dobitkov, beri izborom njihovih kadrov. Poleg tega v Sloveniji lahko dodamo še elemente potencialnega goljufanja in rokohitrstva, ki je še kako značilno za igralništvo.

 

Če izhajamo iz vsega navedenega in upoštevamo vse večje želje obstoječe politične nomenklature po ignoriranju pravnih temeljev naše države in imenovanju kadrov po svoji izbiri, je morda najbolje, da sistem izbora vodilnih organiziramo po preglednem sistemu iger na srečo, pri čemer bomo v največji meri minimizirali tudi korupcijska in druga tveganja neustreznega in nepravičnega vladanja.

 

Najprej bomo po sistemu naključnega izbora iz nabora vseh državljanov izžrebali predstavnike ljudstva, poslance. Zatem po zoženem in opredeljenem naboru ustreznih kvalifikacij še predsednika vlade in ministre, v tretjem koraku pa upravljalce državnega premoženja in njihove nadzornike. Iz porazdelitve tveganj pri posameznih izborih nedvomno izhaja, da bi v vsakem primeru dobili vodilno strukturo, ki bi bila težko bolj skorumpirana, pokvarjena ali nesposobna, kot če jo izberejo neformalne mreže izmed ljudi, ki so že bili vpleteni v tovrstne posle. Dobra lastnost sistema bi bila uravnotežena politična porazdelitev in razpršenost tveganja korupcije po vseh strukturah, kar bi gotovo znižalo tveganja interesnega, enoznačnega in škodljvega političnega vpliva.

 

V takšnem sistemu, kjer bi vsem udeleženim zagotovili kakovostne pogoje dela z omejitvijo mandatov na največ dva na enem vodilnem mestu, ne bi prihajalo do ugrabitve države, ugrabitev zakonodaje, ignoriranja odločitev Ustavnega sodišča, oblikovanja pete veje oblasti pod nadzorom sprege politike in multinacionalk, kreativne razlage zakonov in dolgoročnega prilagajanja zakonodaje osebnim interesom.

 

V predlaganem sistemu bi oblast bolj težko nasedala posebnim pogojem za določene investicije, kot je npr. Magna, ne bi imela tudi tako velikega interesa ustanavljati posebnih podjetij za prelivanje javnega denarja v zasebne žepe, kot je npr. 2TDK. Velika verjetnost je tudi, da na podlagi sumljivih nakazil iz države pod sankcijami Združenih narodov, kot je npr. bil Iran, največja državna banka ne bi nakazovala denar na račune Miki Miške ali Jaka Racmana. Zelo verjetno bi hitreje kot v treh letih ugotovila, da ima zdravstvo stomilijonske izgube in je potrebno ukrepati, prav tako bi ugotovila, da razpada sistem financiranja športa in da je financiranje občin že več let precej neurejeno. Verjetno bi ji prej ali slej "kapnilo" tudi, da Slovenija res potrebuje sodobno infrastrukturo in merljivo trajnostno razvojno politiko. Podobno bi prej ali slej dojela, da zunanja politika nima samo kimanje velikim silam, ali brezglavo sledenje navodilo EU.

 

 

 

Demokracija zares

 

Tranzicija je pravi inkubator za mnoge negativne pojave, ki pestijo sodobno družbo. Korupcija je prav gotovo največja rak rana tranzitnih držav. V teh namreč prihaja do številnih anomalij in koruptivnih dejanj, katere zelo težko razložimo s klasičnimi modeli. Zlasti, ko v državi (zaradi razpada prejšnjega sistema in ne do konca dodelanega novega sistema) ni jasno postavljena ločnica med javnim in zasebnim delovanjem oziroma interesom, ali povedano z drugimi besedami: izvršna oblast (država) in gospodarstvo sta prepletena. Pogosto se zgodi, da v takšni situaciji ena stran prevlada drugo. Ni nujno, da je ravno država tista, ki si podreja gospodarstvo, lahko je obratno.

 

Večina raziskav o korupciji se sprašuje, kako se izvršujejo oz. ne izvršujejo obstoječi zakoni, pravila ali regulativa na splošno in v koliki meri na to izvrševanje vplivajo podkupnine oziroma korupcija. Pri definiranju pojma ugrabitve države si zastavljamo vprašanje, kako razna korupcijska dejanja vplivajo na to, kako so zakoni, pravila in splošna regulativa formulirani. V to kategorijo sodijo pojavi, kot so kupovanje glasov v parlamentu, podkupnine za sprejetje želenih vladnih odlokov, podkupovanje pri sprejemanju sodnih odločitev, nelegalno financiranje političnih strank in kreiranje zakonov v zakonodajnem postopku.

 

Administrativna korupcija pomeni, da se posamezniki ali skupine poslužujejo dajanja nezakonitih in netransparentnih provizij državnim uslužbencem z namenom spreminjati predpisane postopke. Ugrabitev države pomeni, da se posamezniki ali skupine poslužujejo dajanja nezakonitih in netransparentnih provizij državnim funkcionarjem z namenom vplivati na formuliranje zakonov, pravil, regulativ ... Tako ločimo med koruptivno dejavnostjo, ki želi sprevračati izvajanje pravil, postopkov in navad (administrativna korupcija), in koruptivno ugrabitvijo države, ki sprevrača osnovna pravila v političnem sistemu.

 

Koncept ugrabitve države pomeni obvladovanje državnih institucij s strani posameznikov in skupin, ki zasledujejo svoje interese, po drugi strani se nanaša na sprejemanje nezakonitih provizij državnih funkcionarjev, preko neformalnih, nepreglednih in visoko preferenčnih kanalov dostopa ali pa prek zamegljenih mej med političnimi in poslovnimi interesi. Nanaša se na vplivanje posameznikov, skupin ali pa družb na formulacijo zakonov, predpisov, odlokov in drugih politik s pomočjo nezakonitih in netransparentnih provizij, namenjenih državnim funkcionarjem, z namenom, da si pridobijo določeno korist, lahko tudi delovno mesto, članstvo v nadzornem odboru ipd...

 

Če povzamemo: pojem ugrabitve države ta vedno obsega tri entitete. Prva entiteta je tisti, ki "prevzema" (lahko je tako v privatni sferi kot v javnem sektorju), druga entiteta je tisti oziroma tisto, ki je "prevzeto" (prevzemajo se vedno zakoni, odloki in regulativa ali - če povemo krajše - država), tretja entiteta pa je javnost, ki je oškodovana (čeprav po navadi ni neposredno, so pa to npr. čakalne vrste v zdravstvu).

 

Pri obravnavi postsocialističnih držav se moramo tudi vprašati, ali je netransparentno delovanje vlad oziroma držav rezultat "prevzema države" ali pa je nenamerna posledica pomanjkljive zakonodaje. Obstajata dva dejavnika, ki kažeta na to, da se posameznikom v tranzitnih državah ni bilo potrebno posluževati strategije "prevzema" ali administrativne korupcije. Prvič, obstajale so tolikšne pravne praznine in nejasnosti, da so jih določene neformalne mreže zlahka izkoristile v svojo korist in kot drugič, tajkunom ni bilo potrebno "prevzemati" državnih voditeljev, saj so ti bili zainteresirani, da jim pomagajo.

 

Na koncu je potrebno poudariti, da je pri najvišjih oblikah korupcije, ki ji pravimo ugrabitev države, zaradi njene narave (težko jo je odkrivati, kaj šele dokazovati) preventiva še toliko bolj pomembna. Glavna mehanizma, ki jih je potrebno vzpostaviti za boj proti pojavu ugrabitve države, sta transparentnost in tekmovalnost. Transparentnost pomeni okolje, kjer so informacije odprte in so dostopne vsem, kjer se redno poroča javnosti in kjer čim več državljanov sodeluje pri procesu sprejemanja odločitev. Financiranje in delovanje političnih strank je transparentno, civilna družba pa nadzoruje nasprotnost interesov in z njimi povezane provizije. Tekmovalnost označuje okolje, kjer se preprečujejo monopoli, kjer se vzpodbujata konkurenčnost in tržno gospodarstvo in kjer je okolje naklonjeno podjetništvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
1
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,516
02/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,264
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,887
04/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 1,518
05/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,508
06/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,193
07/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,702
08/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,297
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,554
10/
Izredne razmere v gospodarstvu: Učinki koronavirusa na podjetja in podjetnike zahtevajo slovenski "Marshallov plan"
Bine Kordež
Ogledov: 1,083