Komentar

Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov

Zadnji dogodki, ki v določenih primerih  - npr. obvodi odločb ustavnega sodišča, selektivno in kreativno branje in razlaganje zakonov - že pomenijo nevarno spodkopavanje temeljev naše demokracije, dokazujejo, da je trenutni eliti vladanje nekakšna igra na srečo z elementi goljufanja državljanov. Rešitev morda leži v tem, da izbiro vodilnih struktur dejansko prepustimo naključni izbiri (tj. demarhija).

04.12.2017 19:16
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   Bojan Dobovšek   demarhija   lotokracija   vlada   korupcija   ugrabitev države   igre na srečo

Ilustraciji: Tang Zhigang

Tudi če bi vodilno strukturo izbirali na loteriji, ki bi težko našli ekipo, ki bi bila bolj skorumpirana, pokvarjena ali nesposobna, kot če jo izberejo neformalne mreže izmed ljudi, ki so že bili vpleteni v tovrstne posle.

Demarhija ali lotokracija je vladavina odločevalcev, ki so bili naključno izbrani z žrebom (takšna oblika demokracije je redko znana v moderni politiki). V antiki je bila skozi takšno izbiro zagotovljena relativna avtonomnost, pri čemer pa tudi v primeru najslabše izbrane ekipe slednja še vedno lahko deluje pravičneje in bolje od skorumpiranega sestava. Iz delovanja in kadrovanja vlade Mira Cerarja namreč sledi, da je pri teh odločitvah, podobno, kot pri igrah na srečo, izredno majhna možnost dobitka oziroma dobre odločitve. Državljani, volivci pa kljub temu še vedno upajo na dobitke, torej dobre odločitve vlade. Žal je to upanje v večini primerov zavajajoče, vlada in z njo povezane strukture vplačane vložke (davke) državljanov večinoma zadržijo zase, kot je to v primeru igralništva. Da je zadeva še hujša, nas želijo z vsemi žavbami namazane stare strukture pred volitvami ljudi pretentati z lažnimi obljubami dobitkov, beri izborom njihovih kadrov. Poleg tega v Sloveniji lahko dodamo še elemente potencialnega goljufanja in rokohitrstva, ki je še kako značilno za igralništvo.

 

Če izhajamo iz vsega navedenega in upoštevamo vse večje želje obstoječe politične nomenklature po ignoriranju pravnih temeljev naše države in imenovanju kadrov po svoji izbiri, je morda najbolje, da sistem izbora vodilnih organiziramo po preglednem sistemu iger na srečo, pri čemer bomo v največji meri minimizirali tudi korupcijska in druga tveganja neustreznega in nepravičnega vladanja.

 

Najprej bomo po sistemu naključnega izbora iz nabora vseh državljanov izžrebali predstavnike ljudstva, poslance. Zatem po zoženem in opredeljenem naboru ustreznih kvalifikacij še predsednika vlade in ministre, v tretjem koraku pa upravljalce državnega premoženja in njihove nadzornike. Iz porazdelitve tveganj pri posameznih izborih nedvomno izhaja, da bi v vsakem primeru dobili vodilno strukturo, ki bi bila težko bolj skorumpirana, pokvarjena ali nesposobna, kot če jo izberejo neformalne mreže izmed ljudi, ki so že bili vpleteni v tovrstne posle. Dobra lastnost sistema bi bila uravnotežena politična porazdelitev in razpršenost tveganja korupcije po vseh strukturah, kar bi gotovo znižalo tveganja interesnega, enoznačnega in škodljvega političnega vpliva.

 

V takšnem sistemu, kjer bi vsem udeleženim zagotovili kakovostne pogoje dela z omejitvijo mandatov na največ dva na enem vodilnem mestu, ne bi prihajalo do ugrabitve države, ugrabitev zakonodaje, ignoriranja odločitev Ustavnega sodišča, oblikovanja pete veje oblasti pod nadzorom sprege politike in multinacionalk, kreativne razlage zakonov in dolgoročnega prilagajanja zakonodaje osebnim interesom.

 

V predlaganem sistemu bi oblast bolj težko nasedala posebnim pogojem za določene investicije, kot je npr. Magna, ne bi imela tudi tako velikega interesa ustanavljati posebnih podjetij za prelivanje javnega denarja v zasebne žepe, kot je npr. 2TDK. Velika verjetnost je tudi, da na podlagi sumljivih nakazil iz države pod sankcijami Združenih narodov, kot je npr. bil Iran, največja državna banka ne bi nakazovala denar na račune Miki Miške ali Jaka Racmana. Zelo verjetno bi hitreje kot v treh letih ugotovila, da ima zdravstvo stomilijonske izgube in je potrebno ukrepati, prav tako bi ugotovila, da razpada sistem financiranja športa in da je financiranje občin že več let precej neurejeno. Verjetno bi ji prej ali slej "kapnilo" tudi, da Slovenija res potrebuje sodobno infrastrukturo in merljivo trajnostno razvojno politiko. Podobno bi prej ali slej dojela, da zunanja politika nima samo kimanje velikim silam, ali brezglavo sledenje navodilo EU.

 

 

 

Demokracija zares

 

Tranzicija je pravi inkubator za mnoge negativne pojave, ki pestijo sodobno družbo. Korupcija je prav gotovo največja rak rana tranzitnih držav. V teh namreč prihaja do številnih anomalij in koruptivnih dejanj, katere zelo težko razložimo s klasičnimi modeli. Zlasti, ko v državi (zaradi razpada prejšnjega sistema in ne do konca dodelanega novega sistema) ni jasno postavljena ločnica med javnim in zasebnim delovanjem oziroma interesom, ali povedano z drugimi besedami: izvršna oblast (država) in gospodarstvo sta prepletena. Pogosto se zgodi, da v takšni situaciji ena stran prevlada drugo. Ni nujno, da je ravno država tista, ki si podreja gospodarstvo, lahko je obratno.

 

Večina raziskav o korupciji se sprašuje, kako se izvršujejo oz. ne izvršujejo obstoječi zakoni, pravila ali regulativa na splošno in v koliki meri na to izvrševanje vplivajo podkupnine oziroma korupcija. Pri definiranju pojma ugrabitve države si zastavljamo vprašanje, kako razna korupcijska dejanja vplivajo na to, kako so zakoni, pravila in splošna regulativa formulirani. V to kategorijo sodijo pojavi, kot so kupovanje glasov v parlamentu, podkupnine za sprejetje želenih vladnih odlokov, podkupovanje pri sprejemanju sodnih odločitev, nelegalno financiranje političnih strank in kreiranje zakonov v zakonodajnem postopku.

 

Administrativna korupcija pomeni, da se posamezniki ali skupine poslužujejo dajanja nezakonitih in netransparentnih provizij državnim uslužbencem z namenom spreminjati predpisane postopke. Ugrabitev države pomeni, da se posamezniki ali skupine poslužujejo dajanja nezakonitih in netransparentnih provizij državnim funkcionarjem z namenom vplivati na formuliranje zakonov, pravil, regulativ ... Tako ločimo med koruptivno dejavnostjo, ki želi sprevračati izvajanje pravil, postopkov in navad (administrativna korupcija), in koruptivno ugrabitvijo države, ki sprevrača osnovna pravila v političnem sistemu.

 

Koncept ugrabitve države pomeni obvladovanje državnih institucij s strani posameznikov in skupin, ki zasledujejo svoje interese, po drugi strani se nanaša na sprejemanje nezakonitih provizij državnih funkcionarjev, preko neformalnih, nepreglednih in visoko preferenčnih kanalov dostopa ali pa prek zamegljenih mej med političnimi in poslovnimi interesi. Nanaša se na vplivanje posameznikov, skupin ali pa družb na formulacijo zakonov, predpisov, odlokov in drugih politik s pomočjo nezakonitih in netransparentnih provizij, namenjenih državnim funkcionarjem, z namenom, da si pridobijo določeno korist, lahko tudi delovno mesto, članstvo v nadzornem odboru ipd...

 

Če povzamemo: pojem ugrabitve države ta vedno obsega tri entitete. Prva entiteta je tisti, ki "prevzema" (lahko je tako v privatni sferi kot v javnem sektorju), druga entiteta je tisti oziroma tisto, ki je "prevzeto" (prevzemajo se vedno zakoni, odloki in regulativa ali - če povemo krajše - država), tretja entiteta pa je javnost, ki je oškodovana (čeprav po navadi ni neposredno, so pa to npr. čakalne vrste v zdravstvu).

 

Pri obravnavi postsocialističnih držav se moramo tudi vprašati, ali je netransparentno delovanje vlad oziroma držav rezultat "prevzema države" ali pa je nenamerna posledica pomanjkljive zakonodaje. Obstajata dva dejavnika, ki kažeta na to, da se posameznikom v tranzitnih državah ni bilo potrebno posluževati strategije "prevzema" ali administrativne korupcije. Prvič, obstajale so tolikšne pravne praznine in nejasnosti, da so jih določene neformalne mreže zlahka izkoristile v svojo korist in kot drugič, tajkunom ni bilo potrebno "prevzemati" državnih voditeljev, saj so ti bili zainteresirani, da jim pomagajo.

 

Na koncu je potrebno poudariti, da je pri najvišjih oblikah korupcije, ki ji pravimo ugrabitev države, zaradi njene narave (težko jo je odkrivati, kaj šele dokazovati) preventiva še toliko bolj pomembna. Glavna mehanizma, ki jih je potrebno vzpostaviti za boj proti pojavu ugrabitve države, sta transparentnost in tekmovalnost. Transparentnost pomeni okolje, kjer so informacije odprte in so dostopne vsem, kjer se redno poroča javnosti in kjer čim več državljanov sodeluje pri procesu sprejemanja odločitev. Financiranje in delovanje političnih strank je transparentno, civilna družba pa nadzoruje nasprotnost interesov in z njimi povezane provizije. Tekmovalnost označuje okolje, kjer se preprečujejo monopoli, kjer se vzpodbujata konkurenčnost in tržno gospodarstvo in kjer je okolje naklonjeno podjetništvu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
8
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,230
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,062
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,707
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,379
06/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 971
08/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 585
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,176
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,502