Komentar

Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima

Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija nadaljevala s procesom osamosvojitve, ali pa se je ta postopek z referendumom 1. oktobra tudi končal; s sanjami, ki jim – če parafraziram predsednika Kučana ob osamosvojitvi Slovenije – ni sledil nov dan, ampak je življenje teklo naprej po starih scenarijih.

05.12.2017 23:48
Piše: Bojan Brezigar
Ključne besede:   Bojan Brezigar   Katalonija   volitve   Španija   neodvisnost   Mariano Rajoy   Carlos Puigdemont   Jordi Pujol

Volitve v Kataloniji ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve, s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

Če je po eni strani res, da so težnje po samostojni katalonski državi stare že stoletja in da je taka država v prvi polovici 20. stoletja že obstajala, dokler je ni Franco v državljanski vojni zasedel, je tudi res, da je bilo še pred desetimi leti v Kataloniji gibanje za neodvisnost popolnoma marginalno. Zanjo se je ogrevala samo ena stranka, Esquerra Republicana de Catalunya, ki je na volitvah prejemala okoli 10 odstotkov glasov; bila je torej marginalna in zelo poredko prisotna v deželni vladi. Katalonci so si, kar je dvajsetletni predsednik Jordi Pujol večkrat povedal, prizadevali za višjo stopnjo avtonomije; to so dosegli leta 2006, ko so se z Madridom dogovorili o novem deželnem statutu; potrdila sta ga katalonski in madridski parlament ter Katalonci na referendumu, nato pa je takratni vodja opozicijske Ljudske stranke Mariano Rajoy na ustavnem sodišču sprožil pritožbo proti statutu, pod katero se je podpisalo 4 milijone Špancev. Ustavno sodišče je zdesetkalo statut: razveljavilo oziroma spremenilo je 41 členov in s tem sprožilo gibanje, ki je v nekaj dneh privedlo na barcelonske ulice milijon protestnikov. Rajoy je s to pobudo zmagal na volitvah, je pa tudi sprožil spor med Katalonijo in osrednjo Španijo ter napetost v odnosih, ki je v zadnjih letih privedlo do pravega sovraštva Špancev do Kataloncev.

 

Toliko o zgodovini. Dogodki zadnjih dveh mesecev so znani: referendum, policijsko nasilje na voliščih, aretacije voditeljev organizacij civilne družbe, nato aretacije politikov, prevzem oblasti v Kataloniji s strani osrednje vlade, sklic novih volitev, načenjanje pridobitev avtonomije na področju jezika in kulture, celo prepoved rumene barve, s katero Katalonci označujejo solidarnost z aretiranimi politiki. Ukrepi, vredni Kafke.

 

Volitve bodo, kot znano, v četrtek, 21. decembra. V primerjavi s prejšnjimi volitvami bodo volivci tokrat na glasovnicah našli pomembno spremembo. Slednja zadeva prav osamosvojitveni tabor. Na zadnjih volitvah se je namreč glavnina osamosvojiteljev predstavila s skupno listo Junts pel Si (Skupaj za da), v kateri sta se povezali že omenjena Esquerra Republicana, torej leva republikanska stranka in PDeCAT, Katalonska demokratska stranka, sredinska liberalna stranka, ki je nastala na pogorišču nekdanje vladne stranke Jordija Pujola Convergencia. Iz vrst slednje je bil izvoljen predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Tokrat stranki nastopata ločeno, Esquerra Republicana s tradicionalnim imenom in oznakom, medtem ko je Puigdemont oblikoval stranko Junts per Catalonia, Skupaj za Katalonijo, ki jo sestavlja sredinski in liberalni del osamosvojitvenega gibanja. Zakaj ti dve stranki nastopata ločeno, je pravzaprav uganka oziroma za to odločitev obstajata dve možni razlagi. Prva, mehkejša oziroma prizanesljiva, to ločitev pripisuje bojazni, da bi bila ponovitev osamosvojitvene koalicije lahko povod za ustavno pritožbo in prepoved stranke tik pred volitvami, češ da je protiustavna; druga, verjetnejša, pripisuje to odločitev ambicijam Esquerre, da postane prva stranka v katalonskem parlamentu, kar potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave.

 

Osamosvojitvena stranka je tudi skrajno levičarska Candidatura d'Unitat Popular (CUP), ki nastopa samostojno, tako kot na zadnjih volitvah. Na zadnjih volitvah so osamosvojitvene stranke prejele absolutno večino 72 poslancev od skupnih 135; 62 jih je prejela koalicija Junts pel Si, 10 pa CUP.

 

Na drugi strani prošpansko fronto, ki nasprotuje osamosvojitvi, sestavljajo tri stranke. Največje zastopstvo ima desna populistična stranka Ciudadanos s 25 poslanci, mnogo manjše pa je zastopstvo Rajoyeve stranke PP, ki šteje samo 11 poslancev. Prošpanski tabor sestavljajo tudi socialisti s 16 poslanci. Vse tri stranke se tokrat predstavljajo volivcem z enakimi nazivi.

 

Vmes je katalonska varianta stranke Podemos z nazivom En Comu Podem (Skupaj zmoremo). Danes ima ta skupina, ki je sicer na zadnjih volitvah nastopila z drugačnim imenom, 11 poslancev. Na referendumu je zavzela stališče, da je za pravico do samoodločanja, vendar je svojim volivcem dala navodilo, naj glasujejo proti neodvisnosti. To je njeno stališče tudi zdaj, ko se je stranka, kateri pripada tudi barcelonska županja Ada Colau, približala nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Varufakisu, ki snuje novo evropsko levičarsko stranko. Varufakis je pred nedavnim obiskal Barcelono in predstavil svoj predlog, ki v bistvu potrjuje dosedanje stališče stranke, vendar dodaja nekaj pogojev: ni dovolj, da imajo stranke, ki so za neodvisnost, večino v parlamentu, morajo imeti tudi večino glasov, po volitvah mora preteči eno leto do novega referenduma in, če je rezultat referenduma v korist osamosvojitvi, se mora nato začeti pogajanje s Španijo o pogojih izstopa Katalonije, nekakšen postopek podoben Brexitu.

 

Predstavniki osamosvojitvenih strank že nekaj časa opozarjajo, da volitve ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve (!), s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

 

Javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo katalonski mediji, kažejo na dve dejstvi. Prvo je, da so osamosvojitvene stranke v vodstvu, čeprav ni gotovo, da bodo imele absolutno večino v katalonskem parlamentu. Po zadnji raziskavi, ki jo je v ponedeljek objavil barcelonski dnevnik La Vanguardia (ki osamosvojitvi ni naklonjen), naj bi tri osamosvojitvene stranke prejele skupno 67 poslanskih mest, kar je eno manj od absolutne večine, prošpanske stranke pa 59 poslanskih mest, Preostalih 9 poslancev bi prejela stranka En Comuj Poidem, ki bi bila tako nekakšen jeziček na tehtnici; sicer samo formalno, kajti ta stranka ne bo v nobenem primeru podprla morebitne desno-socialistične koalicije.

 

Tako je stanje na začetku volilne kampanje, ki je v Španiji kratka, saj traja samo dva tedna. V teh dveh tednih pa se lahko še marsikaj zgodi. Jasno pa je nekaj: katalonska družba je razdeljena na dva tabora, ki sta si skoraj enakovredna, med seboj sta nekompatibilna, vse to pa utrjuje vtis, da bo katalonska prihodnost napeta in težka ter da bo pot do končne rešitve, kakršnakoli pač bo, še zelo dolga.



Bojan Brezigar je tržaški novinar in politolog, sicer tudi avtor knjige Šest dni v Kataloniji, ki je pred kratkim izšla pri založbi Modrijan (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
0
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
18
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
27
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Virus v Evropi: Potreba po narodih in nacionalnih državah
9
13.11.2020 21:45
Trenutna pandemija jasneje kot vse drugo kaže, da so se nacionalne države in lojalnost, ki jo ljudje čutijo do svojega naroda, ... Več.
Piše: Keith Miles
Američani so že siti obeh, Bidena in Trumpa, čeprav vse kaže, da so demokrati prehitro razglasili zmago
28
12.11.2020 21:11
Amerika je vselej znala presenečati svet. Med drugo svetovno vojno in takoj po njej izjemno pozitivno, kasneje čedalje bolj ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
In memoriam Neda Pagon (1941-2020)
2
11.11.2020 21:08
Neda Pagon je bila stara marksistka. Čvrsta v lastnih spoznanjih, a nemilitantna in neavtoritarna v besedah in dejanjih, ki po ... Več.
Piše: Igor Grdina
Argumentacija je univerzalna vrednota in edina alternativa nasilju
9
10.11.2020 21:55
Brez najmanjšega dvoma obstaja nekaj univerzalnih vrednot, ki jih je človeška civilizacija dokončno osvojila, saj se strinja z ... Več.
Piše: Miha Burger
Rolling Stonesov politični vodnik po "orbanizaciji" Slovenije
15
08.11.2020 20:00
Janezu Janši se pogosto očita, da po zgledu madžarskega premierja orbanizira Slovenijo. Ni dvoma, da slovenski predsednik vlade ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
"Ves živi svet je pripravljen, da poleti v vesolje in tam zavzame svoje mesto"
9
07.11.2020 22:00
Danes berete enega od mojih mnogih komentarjev o Kazimirju Maleviču naportalu+. Seveda ne brez razloga. Kako naj kometiram ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Smo bili zmagovalci ali poraženci pri delitvi nepovratnih sredstev EU?
2
06.11.2020 06:00
Že kar nekaj časa je minilo od zgodovinskega dogovora voditeljev Evropske unije o proračunu in dodatnih sredstvih za okrevanje v ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.556
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.607
03/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.622
04/
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.198
05/
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
Božo Cerar
Ogledov: 2.237
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.095
07/
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
Bine Kordež
Ogledov: 1.836
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.478
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.015
10/
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.866