Komentar

Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima

Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija nadaljevala s procesom osamosvojitve, ali pa se je ta postopek z referendumom 1. oktobra tudi končal; s sanjami, ki jim – če parafraziram predsednika Kučana ob osamosvojitvi Slovenije – ni sledil nov dan, ampak je življenje teklo naprej po starih scenarijih.

05.12.2017 23:48
Piše: Bojan Brezigar
Ključne besede:   Bojan Brezigar   Katalonija   volitve   Španija   neodvisnost   Mariano Rajoy   Carlos Puigdemont   Jordi Pujol

Volitve v Kataloniji ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve, s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

Če je po eni strani res, da so težnje po samostojni katalonski državi stare že stoletja in da je taka država v prvi polovici 20. stoletja že obstajala, dokler je ni Franco v državljanski vojni zasedel, je tudi res, da je bilo še pred desetimi leti v Kataloniji gibanje za neodvisnost popolnoma marginalno. Zanjo se je ogrevala samo ena stranka, Esquerra Republicana de Catalunya, ki je na volitvah prejemala okoli 10 odstotkov glasov; bila je torej marginalna in zelo poredko prisotna v deželni vladi. Katalonci so si, kar je dvajsetletni predsednik Jordi Pujol večkrat povedal, prizadevali za višjo stopnjo avtonomije; to so dosegli leta 2006, ko so se z Madridom dogovorili o novem deželnem statutu; potrdila sta ga katalonski in madridski parlament ter Katalonci na referendumu, nato pa je takratni vodja opozicijske Ljudske stranke Mariano Rajoy na ustavnem sodišču sprožil pritožbo proti statutu, pod katero se je podpisalo 4 milijone Špancev. Ustavno sodišče je zdesetkalo statut: razveljavilo oziroma spremenilo je 41 členov in s tem sprožilo gibanje, ki je v nekaj dneh privedlo na barcelonske ulice milijon protestnikov. Rajoy je s to pobudo zmagal na volitvah, je pa tudi sprožil spor med Katalonijo in osrednjo Španijo ter napetost v odnosih, ki je v zadnjih letih privedlo do pravega sovraštva Špancev do Kataloncev.

 

Toliko o zgodovini. Dogodki zadnjih dveh mesecev so znani: referendum, policijsko nasilje na voliščih, aretacije voditeljev organizacij civilne družbe, nato aretacije politikov, prevzem oblasti v Kataloniji s strani osrednje vlade, sklic novih volitev, načenjanje pridobitev avtonomije na področju jezika in kulture, celo prepoved rumene barve, s katero Katalonci označujejo solidarnost z aretiranimi politiki. Ukrepi, vredni Kafke.

 

Volitve bodo, kot znano, v četrtek, 21. decembra. V primerjavi s prejšnjimi volitvami bodo volivci tokrat na glasovnicah našli pomembno spremembo. Slednja zadeva prav osamosvojitveni tabor. Na zadnjih volitvah se je namreč glavnina osamosvojiteljev predstavila s skupno listo Junts pel Si (Skupaj za da), v kateri sta se povezali že omenjena Esquerra Republicana, torej leva republikanska stranka in PDeCAT, Katalonska demokratska stranka, sredinska liberalna stranka, ki je nastala na pogorišču nekdanje vladne stranke Jordija Pujola Convergencia. Iz vrst slednje je bil izvoljen predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Tokrat stranki nastopata ločeno, Esquerra Republicana s tradicionalnim imenom in oznakom, medtem ko je Puigdemont oblikoval stranko Junts per Catalonia, Skupaj za Katalonijo, ki jo sestavlja sredinski in liberalni del osamosvojitvenega gibanja. Zakaj ti dve stranki nastopata ločeno, je pravzaprav uganka oziroma za to odločitev obstajata dve možni razlagi. Prva, mehkejša oziroma prizanesljiva, to ločitev pripisuje bojazni, da bi bila ponovitev osamosvojitvene koalicije lahko povod za ustavno pritožbo in prepoved stranke tik pred volitvami, češ da je protiustavna; druga, verjetnejša, pripisuje to odločitev ambicijam Esquerre, da postane prva stranka v katalonskem parlamentu, kar potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave.

 

Osamosvojitvena stranka je tudi skrajno levičarska Candidatura d'Unitat Popular (CUP), ki nastopa samostojno, tako kot na zadnjih volitvah. Na zadnjih volitvah so osamosvojitvene stranke prejele absolutno večino 72 poslancev od skupnih 135; 62 jih je prejela koalicija Junts pel Si, 10 pa CUP.

 

Na drugi strani prošpansko fronto, ki nasprotuje osamosvojitvi, sestavljajo tri stranke. Največje zastopstvo ima desna populistična stranka Ciudadanos s 25 poslanci, mnogo manjše pa je zastopstvo Rajoyeve stranke PP, ki šteje samo 11 poslancev. Prošpanski tabor sestavljajo tudi socialisti s 16 poslanci. Vse tri stranke se tokrat predstavljajo volivcem z enakimi nazivi.

 

Vmes je katalonska varianta stranke Podemos z nazivom En Comu Podem (Skupaj zmoremo). Danes ima ta skupina, ki je sicer na zadnjih volitvah nastopila z drugačnim imenom, 11 poslancev. Na referendumu je zavzela stališče, da je za pravico do samoodločanja, vendar je svojim volivcem dala navodilo, naj glasujejo proti neodvisnosti. To je njeno stališče tudi zdaj, ko se je stranka, kateri pripada tudi barcelonska županja Ada Colau, približala nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Varufakisu, ki snuje novo evropsko levičarsko stranko. Varufakis je pred nedavnim obiskal Barcelono in predstavil svoj predlog, ki v bistvu potrjuje dosedanje stališče stranke, vendar dodaja nekaj pogojev: ni dovolj, da imajo stranke, ki so za neodvisnost, večino v parlamentu, morajo imeti tudi večino glasov, po volitvah mora preteči eno leto do novega referenduma in, če je rezultat referenduma v korist osamosvojitvi, se mora nato začeti pogajanje s Španijo o pogojih izstopa Katalonije, nekakšen postopek podoben Brexitu.

 

Predstavniki osamosvojitvenih strank že nekaj časa opozarjajo, da volitve ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve (!), s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

 

Javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo katalonski mediji, kažejo na dve dejstvi. Prvo je, da so osamosvojitvene stranke v vodstvu, čeprav ni gotovo, da bodo imele absolutno večino v katalonskem parlamentu. Po zadnji raziskavi, ki jo je v ponedeljek objavil barcelonski dnevnik La Vanguardia (ki osamosvojitvi ni naklonjen), naj bi tri osamosvojitvene stranke prejele skupno 67 poslanskih mest, kar je eno manj od absolutne večine, prošpanske stranke pa 59 poslanskih mest, Preostalih 9 poslancev bi prejela stranka En Comuj Poidem, ki bi bila tako nekakšen jeziček na tehtnici; sicer samo formalno, kajti ta stranka ne bo v nobenem primeru podprla morebitne desno-socialistične koalicije.

 

Tako je stanje na začetku volilne kampanje, ki je v Španiji kratka, saj traja samo dva tedna. V teh dveh tednih pa se lahko še marsikaj zgodi. Jasno pa je nekaj: katalonska družba je razdeljena na dva tabora, ki sta si skoraj enakovredna, med seboj sta nekompatibilna, vse to pa utrjuje vtis, da bo katalonska prihodnost napeta in težka ter da bo pot do končne rešitve, kakršnakoli pač bo, še zelo dolga.



Bojan Brezigar je tržaški novinar in politolog, sicer tudi avtor knjige Šest dni v Kataloniji, ki je pred kratkim izšla pri založbi Modrijan (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
17
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
13
24.01.2020 22:04
Prihodnji teden, najverjetneje v sredo, bo v državnem zboru potekala svojevrstna lutkovna predstava v okviru sicer najdlje ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
11
23.01.2020 23:00
Reševanje sem zmeraj razumel kot plemenito dejanje, ko nekdo, ki je hraber in sposoben, rešuje tistega, ki želi biti rešen. Tako ... Več.
Piše: Ivan Simič
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
16
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,694
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 4,173
03/
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,263
04/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,142
05/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 2,432
06/
Čas je, da zdravniško-dobaviteljsko-zavarovalniško-lekarniški mafiji v Sloveniji enkrat že vzajemno pokažemo Digitus impudicus*
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,788
07/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,455
08/
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
Simona Rebolj
Ogledov: 1,180
09/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,895
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,231