Komentar

Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima

Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija nadaljevala s procesom osamosvojitve, ali pa se je ta postopek z referendumom 1. oktobra tudi končal; s sanjami, ki jim – če parafraziram predsednika Kučana ob osamosvojitvi Slovenije – ni sledil nov dan, ampak je življenje teklo naprej po starih scenarijih.

05.12.2017 23:48
Piše: Bojan Brezigar
Ključne besede:   Bojan Brezigar   Katalonija   volitve   Španija   neodvisnost   Mariano Rajoy   Carlos Puigdemont   Jordi Pujol

Volitve v Kataloniji ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve, s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

Če je po eni strani res, da so težnje po samostojni katalonski državi stare že stoletja in da je taka država v prvi polovici 20. stoletja že obstajala, dokler je ni Franco v državljanski vojni zasedel, je tudi res, da je bilo še pred desetimi leti v Kataloniji gibanje za neodvisnost popolnoma marginalno. Zanjo se je ogrevala samo ena stranka, Esquerra Republicana de Catalunya, ki je na volitvah prejemala okoli 10 odstotkov glasov; bila je torej marginalna in zelo poredko prisotna v deželni vladi. Katalonci so si, kar je dvajsetletni predsednik Jordi Pujol večkrat povedal, prizadevali za višjo stopnjo avtonomije; to so dosegli leta 2006, ko so se z Madridom dogovorili o novem deželnem statutu; potrdila sta ga katalonski in madridski parlament ter Katalonci na referendumu, nato pa je takratni vodja opozicijske Ljudske stranke Mariano Rajoy na ustavnem sodišču sprožil pritožbo proti statutu, pod katero se je podpisalo 4 milijone Špancev. Ustavno sodišče je zdesetkalo statut: razveljavilo oziroma spremenilo je 41 členov in s tem sprožilo gibanje, ki je v nekaj dneh privedlo na barcelonske ulice milijon protestnikov. Rajoy je s to pobudo zmagal na volitvah, je pa tudi sprožil spor med Katalonijo in osrednjo Španijo ter napetost v odnosih, ki je v zadnjih letih privedlo do pravega sovraštva Špancev do Kataloncev.

 

Toliko o zgodovini. Dogodki zadnjih dveh mesecev so znani: referendum, policijsko nasilje na voliščih, aretacije voditeljev organizacij civilne družbe, nato aretacije politikov, prevzem oblasti v Kataloniji s strani osrednje vlade, sklic novih volitev, načenjanje pridobitev avtonomije na področju jezika in kulture, celo prepoved rumene barve, s katero Katalonci označujejo solidarnost z aretiranimi politiki. Ukrepi, vredni Kafke.

 

Volitve bodo, kot znano, v četrtek, 21. decembra. V primerjavi s prejšnjimi volitvami bodo volivci tokrat na glasovnicah našli pomembno spremembo. Slednja zadeva prav osamosvojitveni tabor. Na zadnjih volitvah se je namreč glavnina osamosvojiteljev predstavila s skupno listo Junts pel Si (Skupaj za da), v kateri sta se povezali že omenjena Esquerra Republicana, torej leva republikanska stranka in PDeCAT, Katalonska demokratska stranka, sredinska liberalna stranka, ki je nastala na pogorišču nekdanje vladne stranke Jordija Pujola Convergencia. Iz vrst slednje je bil izvoljen predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Tokrat stranki nastopata ločeno, Esquerra Republicana s tradicionalnim imenom in oznakom, medtem ko je Puigdemont oblikoval stranko Junts per Catalonia, Skupaj za Katalonijo, ki jo sestavlja sredinski in liberalni del osamosvojitvenega gibanja. Zakaj ti dve stranki nastopata ločeno, je pravzaprav uganka oziroma za to odločitev obstajata dve možni razlagi. Prva, mehkejša oziroma prizanesljiva, to ločitev pripisuje bojazni, da bi bila ponovitev osamosvojitvene koalicije lahko povod za ustavno pritožbo in prepoved stranke tik pred volitvami, češ da je protiustavna; druga, verjetnejša, pripisuje to odločitev ambicijam Esquerre, da postane prva stranka v katalonskem parlamentu, kar potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave.

 

Osamosvojitvena stranka je tudi skrajno levičarska Candidatura d'Unitat Popular (CUP), ki nastopa samostojno, tako kot na zadnjih volitvah. Na zadnjih volitvah so osamosvojitvene stranke prejele absolutno večino 72 poslancev od skupnih 135; 62 jih je prejela koalicija Junts pel Si, 10 pa CUP.

 

Na drugi strani prošpansko fronto, ki nasprotuje osamosvojitvi, sestavljajo tri stranke. Največje zastopstvo ima desna populistična stranka Ciudadanos s 25 poslanci, mnogo manjše pa je zastopstvo Rajoyeve stranke PP, ki šteje samo 11 poslancev. Prošpanski tabor sestavljajo tudi socialisti s 16 poslanci. Vse tri stranke se tokrat predstavljajo volivcem z enakimi nazivi.

 

Vmes je katalonska varianta stranke Podemos z nazivom En Comu Podem (Skupaj zmoremo). Danes ima ta skupina, ki je sicer na zadnjih volitvah nastopila z drugačnim imenom, 11 poslancev. Na referendumu je zavzela stališče, da je za pravico do samoodločanja, vendar je svojim volivcem dala navodilo, naj glasujejo proti neodvisnosti. To je njeno stališče tudi zdaj, ko se je stranka, kateri pripada tudi barcelonska županja Ada Colau, približala nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Varufakisu, ki snuje novo evropsko levičarsko stranko. Varufakis je pred nedavnim obiskal Barcelono in predstavil svoj predlog, ki v bistvu potrjuje dosedanje stališče stranke, vendar dodaja nekaj pogojev: ni dovolj, da imajo stranke, ki so za neodvisnost, večino v parlamentu, morajo imeti tudi večino glasov, po volitvah mora preteči eno leto do novega referenduma in, če je rezultat referenduma v korist osamosvojitvi, se mora nato začeti pogajanje s Španijo o pogojih izstopa Katalonije, nekakšen postopek podoben Brexitu.

 

Predstavniki osamosvojitvenih strank že nekaj časa opozarjajo, da volitve ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve (!), s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

 

Javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo katalonski mediji, kažejo na dve dejstvi. Prvo je, da so osamosvojitvene stranke v vodstvu, čeprav ni gotovo, da bodo imele absolutno večino v katalonskem parlamentu. Po zadnji raziskavi, ki jo je v ponedeljek objavil barcelonski dnevnik La Vanguardia (ki osamosvojitvi ni naklonjen), naj bi tri osamosvojitvene stranke prejele skupno 67 poslanskih mest, kar je eno manj od absolutne večine, prošpanske stranke pa 59 poslanskih mest, Preostalih 9 poslancev bi prejela stranka En Comuj Poidem, ki bi bila tako nekakšen jeziček na tehtnici; sicer samo formalno, kajti ta stranka ne bo v nobenem primeru podprla morebitne desno-socialistične koalicije.

 

Tako je stanje na začetku volilne kampanje, ki je v Španiji kratka, saj traja samo dva tedna. V teh dveh tednih pa se lahko še marsikaj zgodi. Jasno pa je nekaj: katalonska družba je razdeljena na dva tabora, ki sta si skoraj enakovredna, med seboj sta nekompatibilna, vse to pa utrjuje vtis, da bo katalonska prihodnost napeta in težka ter da bo pot do končne rešitve, kakršnakoli pač bo, še zelo dolga.



Bojan Brezigar je tržaški novinar in politolog, sicer tudi avtor knjige Šest dni v Kataloniji, ki je pred kratkim izšla pri založbi Modrijan (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,440
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,101
03/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,985
04/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,905
05/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,145
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,488
07/
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,579
08/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,011
09/
Resnica o slovenskem BDP: Ali z rastjo v primerjavi z Evropsko unijo res zaostajamo?
Bine Kordež
Ogledov: 1,206
10/
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
Shane Quinn
Ogledov: 993