Komentar

Simbolizem španske demokracije: volitve v Kataloniji bodo na dan, ko nastopi koledarska zima

Samo dva tedna nas ločita od volitev v Kataloniji. Gre za prelomni dogodek, saj bo od volilnega izida odvisno, ali bo Katalonija nadaljevala s procesom osamosvojitve, ali pa se je ta postopek z referendumom 1. oktobra tudi končal; s sanjami, ki jim – če parafraziram predsednika Kučana ob osamosvojitvi Slovenije – ni sledil nov dan, ampak je življenje teklo naprej po starih scenarijih.

05.12.2017 23:48
Piše: Bojan Brezigar
Ključne besede:   Bojan Brezigar   Katalonija   volitve   Španija   neodvisnost   Mariano Rajoy   Carlos Puigdemont   Jordi Pujol

Volitve v Kataloniji ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve, s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

Če je po eni strani res, da so težnje po samostojni katalonski državi stare že stoletja in da je taka država v prvi polovici 20. stoletja že obstajala, dokler je ni Franco v državljanski vojni zasedel, je tudi res, da je bilo še pred desetimi leti v Kataloniji gibanje za neodvisnost popolnoma marginalno. Zanjo se je ogrevala samo ena stranka, Esquerra Republicana de Catalunya, ki je na volitvah prejemala okoli 10 odstotkov glasov; bila je torej marginalna in zelo poredko prisotna v deželni vladi. Katalonci so si, kar je dvajsetletni predsednik Jordi Pujol večkrat povedal, prizadevali za višjo stopnjo avtonomije; to so dosegli leta 2006, ko so se z Madridom dogovorili o novem deželnem statutu; potrdila sta ga katalonski in madridski parlament ter Katalonci na referendumu, nato pa je takratni vodja opozicijske Ljudske stranke Mariano Rajoy na ustavnem sodišču sprožil pritožbo proti statutu, pod katero se je podpisalo 4 milijone Špancev. Ustavno sodišče je zdesetkalo statut: razveljavilo oziroma spremenilo je 41 členov in s tem sprožilo gibanje, ki je v nekaj dneh privedlo na barcelonske ulice milijon protestnikov. Rajoy je s to pobudo zmagal na volitvah, je pa tudi sprožil spor med Katalonijo in osrednjo Španijo ter napetost v odnosih, ki je v zadnjih letih privedlo do pravega sovraštva Špancev do Kataloncev.

 

Toliko o zgodovini. Dogodki zadnjih dveh mesecev so znani: referendum, policijsko nasilje na voliščih, aretacije voditeljev organizacij civilne družbe, nato aretacije politikov, prevzem oblasti v Kataloniji s strani osrednje vlade, sklic novih volitev, načenjanje pridobitev avtonomije na področju jezika in kulture, celo prepoved rumene barve, s katero Katalonci označujejo solidarnost z aretiranimi politiki. Ukrepi, vredni Kafke.

 

Volitve bodo, kot znano, v četrtek, 21. decembra. V primerjavi s prejšnjimi volitvami bodo volivci tokrat na glasovnicah našli pomembno spremembo. Slednja zadeva prav osamosvojitveni tabor. Na zadnjih volitvah se je namreč glavnina osamosvojiteljev predstavila s skupno listo Junts pel Si (Skupaj za da), v kateri sta se povezali že omenjena Esquerra Republicana, torej leva republikanska stranka in PDeCAT, Katalonska demokratska stranka, sredinska liberalna stranka, ki je nastala na pogorišču nekdanje vladne stranke Jordija Pujola Convergencia. Iz vrst slednje je bil izvoljen predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont. Tokrat stranki nastopata ločeno, Esquerra Republicana s tradicionalnim imenom in oznakom, medtem ko je Puigdemont oblikoval stranko Junts per Catalonia, Skupaj za Katalonijo, ki jo sestavlja sredinski in liberalni del osamosvojitvenega gibanja. Zakaj ti dve stranki nastopata ločeno, je pravzaprav uganka oziroma za to odločitev obstajata dve možni razlagi. Prva, mehkejša oziroma prizanesljiva, to ločitev pripisuje bojazni, da bi bila ponovitev osamosvojitvene koalicije lahko povod za ustavno pritožbo in prepoved stranke tik pred volitvami, češ da je protiustavna; druga, verjetnejša, pripisuje to odločitev ambicijam Esquerre, da postane prva stranka v katalonskem parlamentu, kar potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave.

 

Osamosvojitvena stranka je tudi skrajno levičarska Candidatura d'Unitat Popular (CUP), ki nastopa samostojno, tako kot na zadnjih volitvah. Na zadnjih volitvah so osamosvojitvene stranke prejele absolutno večino 72 poslancev od skupnih 135; 62 jih je prejela koalicija Junts pel Si, 10 pa CUP.

 

Na drugi strani prošpansko fronto, ki nasprotuje osamosvojitvi, sestavljajo tri stranke. Največje zastopstvo ima desna populistična stranka Ciudadanos s 25 poslanci, mnogo manjše pa je zastopstvo Rajoyeve stranke PP, ki šteje samo 11 poslancev. Prošpanski tabor sestavljajo tudi socialisti s 16 poslanci. Vse tri stranke se tokrat predstavljajo volivcem z enakimi nazivi.

 

Vmes je katalonska varianta stranke Podemos z nazivom En Comu Podem (Skupaj zmoremo). Danes ima ta skupina, ki je sicer na zadnjih volitvah nastopila z drugačnim imenom, 11 poslancev. Na referendumu je zavzela stališče, da je za pravico do samoodločanja, vendar je svojim volivcem dala navodilo, naj glasujejo proti neodvisnosti. To je njeno stališče tudi zdaj, ko se je stranka, kateri pripada tudi barcelonska županja Ada Colau, približala nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Varufakisu, ki snuje novo evropsko levičarsko stranko. Varufakis je pred nedavnim obiskal Barcelono in predstavil svoj predlog, ki v bistvu potrjuje dosedanje stališče stranke, vendar dodaja nekaj pogojev: ni dovolj, da imajo stranke, ki so za neodvisnost, večino v parlamentu, morajo imeti tudi večino glasov, po volitvah mora preteči eno leto do novega referenduma in, če je rezultat referenduma v korist osamosvojitvi, se mora nato začeti pogajanje s Španijo o pogojih izstopa Katalonije, nekakšen postopek podoben Brexitu.

 

Predstavniki osamosvojitvenih strank že nekaj časa opozarjajo, da volitve ne bodo poštene, ker španske oblasti, ki so prevzele vodenje katalonske vlade, na vse načina šikanirajo in ovirajo stranke, ki so za osamosvojitev. Teh primerov je dejansko veliko, vse do prepovedi rumene barve (!), s katero prebivalci Katalonije označujejo solidarnost z aretiranimi politiki in voditeljema največjih organizacij katalonske civilne družbe.

 

Javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo katalonski mediji, kažejo na dve dejstvi. Prvo je, da so osamosvojitvene stranke v vodstvu, čeprav ni gotovo, da bodo imele absolutno večino v katalonskem parlamentu. Po zadnji raziskavi, ki jo je v ponedeljek objavil barcelonski dnevnik La Vanguardia (ki osamosvojitvi ni naklonjen), naj bi tri osamosvojitvene stranke prejele skupno 67 poslanskih mest, kar je eno manj od absolutne večine, prošpanske stranke pa 59 poslanskih mest, Preostalih 9 poslancev bi prejela stranka En Comuj Poidem, ki bi bila tako nekakšen jeziček na tehtnici; sicer samo formalno, kajti ta stranka ne bo v nobenem primeru podprla morebitne desno-socialistične koalicije.

 

Tako je stanje na začetku volilne kampanje, ki je v Španiji kratka, saj traja samo dva tedna. V teh dveh tednih pa se lahko še marsikaj zgodi. Jasno pa je nekaj: katalonska družba je razdeljena na dva tabora, ki sta si skoraj enakovredna, med seboj sta nekompatibilna, vse to pa utrjuje vtis, da bo katalonska prihodnost napeta in težka ter da bo pot do končne rešitve, kakršnakoli pač bo, še zelo dolga.



Bojan Brezigar je tržaški novinar in politolog, sicer tudi avtor knjige Šest dni v Kataloniji, ki je pred kratkim izšla pri založbi Modrijan (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619