Komentar

Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!

"Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile", so pred dnevi zapisali v časopisu Dnevnik in s tem pošteno povzeli bistvo nelagodja, ki se je začelo že v času, ko je bil Jaklič še kandidat za ustavnega sodnika. Z njegovo (ne)pričakovano izvolitvijo se prah nikakor ni polegel, k temu pa je gotovo pripomogel tudi Jaklič sam s svojim transparentnim in javnim načinom delovanja. Objavljanje odklonilnih ločenih mnenj v več odmevnih primerih je nelegodje hitro spremenilo v jezo, ki se zdaj počasi kanalizira tudi skozi medijske objave, kajti ustavni sodnik z dvojnim doktoratom (Harvard, Oxford) postaja motnja v sistemu.

07.12.2017 00:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   odklonilno ločeno mnenje   Dnevnik   Jadranka Sovdat   Marko Šorli   referendum

Foto: Ustavno sodišče Republike Slovenije

Če bi bil Jaklič deklariran levičar, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič.

Seveda s tem, kar počne Klemen Jaklič, ni nič narobe. Vsak ustavni sodnik ima pravico glasovati za ali proti, lahko pa napiše tudi ločeno mnenje, bodisi pritrdilno bodisi odklonilno. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča je ločenim mnenjem namenjala relativno malo pozornosti. Sploh po koncu mandatov t.i. liberalnih sodnikov iz devetdesetih (Boštjan M. Zupančič, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Lovro ŠturmAnton Perenič, Matevž Krivic itd.) se je zdelo, kot da so ločena mnenja postala nekako "politično nekorektna". Z Jakličem, ki je sredi novembra obeležil pol leta svojega devetletnega mandata na Ustavnem sodišču, se je to obdobje mirovanja končno in na srečo nepreklicno spremenilo. V šestih mesecih je poleg soglasnih odločitev pridelal tudi 15 ločenih mnenj, v katerih je po njegovih besedah "razsodil v prid pravice posameznika, sodniki, ki se označujejo za levo-liberalne, pa v prid države". Takšna neposrednost je seveda kot ostro zarezala v prevladujočo amorfno, samozadostno, pogosto pa celo leno in strokovno slabo podkovano slovensko pravno stroko. V naslednjih dveh desetletjih - držimo pesti, da bo Evropska unija zdržala tako dolgo - bo zaradi bioloških zakonov postopoma usahnil tisti del slovenskega sodstva, ki je zaradi neizvedene lustracije obdržal svoj (ne)formalni vpliv na tisto vejo oblasti, kjer je na vrhu ustavno sodišče. Vendar pa to še ne pomeni, da se forma mentis (stanje duha) ne bo spremenila sama po sebi; ravno inercija, nevajenost samostojnega in neodvisnega, kaj šele kritičnega razmišljanja lahko v nedogled ohranjajo slovensko realnost, za katero je ustavni sodnik Jaklič pred kratkim v intervjuju za Radio Ognjišče dejal, da "še ni harmonizirana z zahodno demokratično stvarnostjo. Na Zahodu je na področju ustavnega prava jasno, kaj je to konzervativno, kaj je liberalno, kaj je levo-liberalno, desno-liberalno, kaj progresivno itd."

 

Ponovimo: nič, kar govori, piše ali misli ustavni sodnik Jaklič ni sporno, kaj šele problematično. Gre le za temeljno oziroma v Sloveniji skrbno prikrito vprašanje o tem, kdo lahko oziroma ima pravico prosto in odkrito govoriti o vsem, kar mu pade na pamet. Kajti slovenska družba v svojem bistvu ni egalitarna, kot to napačno poudarjajo nekateri intelektualci, ki izhajajo iz "pravih" družin. Ne, slovenska družba je v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu. Če si levičar oziroma liberalec - dovolj je že to, da se nekdo deklarira kot to -, potem je obseg tvoje svobode govora neprimerno širši kot v primeru, ko se v tem kalupu ne vidiš. Če bi bil Jaklič deklariran levičar - ne pa da ob nedeljah hodi k maši, lepo vas prosim -, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič. Kajti kar je v naši "ljudski republiki" dovoljeno Jupitrom, je prepovedano volom oziroma vsem tistim državljanom, ki jih ima oblastna nomenklatura za teleta, koristna samo za to, da plačujejo davke, hodijo v službe in da so tiho. Še tistih šest zasebnih šol jim najraje ne bi privoščili.

 

Zakaj je torej Klemen Jaklič tako razkuril režimski establishment in varuhe socialističnega prava, da mu zdaj očitajo "zunajserijsko samozavest, s katero se postavlja nad kolege", in na ta način "v sodniškem kolektivu povzroča napetosti"? Zakaj je ta Jaklič "prepričan, da je z doktoratoma s Harvarda in Oxforda ter s službovanjem na Harvardu dosegel višjo raven pravnega znanja in boljšo sposobnost argumentiranja od preostalih ustavnih sodnikov", kot smo lahko prebrali povzeto partijsko kritiko v časniku Dnevnik? Zakaj?

 

A zakaj? Zaradi 15 odklonilnih ločenih mnenj, ki so tudi politično zelo občutljiva. Če je kdo med vami še vedno prepričan (tj. verjame v pravljico), da je ustavno sodišče apolitično, samostojno, neodvisno in zavezano zgolj in samo pravu, argumentaciji in najvišjim strokovnim standardom, potem mu bomo zlomili srce. Ne, ni. Tudi slovensko ustavno sodišče je - tako kot vse druge institucije, tudi (pravo)sodne - kontaminirano s političnimi, ideološkimi in celo personalnimi intrigami, zamerami ali pa zgolj z oportunizmom. Da ne citiram nekdanjega ustavnega sodnika, sicer mojega profesorja, kaj je rekel glede tega sodišča. Da je navadni ... No, saj pravim, raje ne citiram.

 

Odklonilno ločeno mnenje v zadevi dr. Milko Novič. Odklonilno ločeno mnenje v zadevi referendum o drugem tiru. Pa odklonilno ločeno mnenje o ustavni pritožbi (vir) Vilija Kovačiča glede referendumske kampanje o drugem tiru. Prav ta primer je po svoje zanimiv, saj je šlo za vprašanje vladnega financiranja kampanje, učinkovitega sodnega varstva in ustreznosti argumentacije ustavnega sodišča. Jakliču se je v odklonilnem ločenem mnenju pridružil ustavni sodnik Marko Šorli, proti pa je glasoval tudi ustavni sodnik Rajko Knez (na stran vlade in njenega premierja Mira Cerarja pa so se postavili predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Špelca MežnarjevaMarijan Pavčnik in Marko Šorli. Naj ob tem pripomnimo, da bi se lahko iz odločanja izločili najmanj trije sodniki, ki so akademski kolegi in celo osebni prijatelji Mira Cerarja. Bi se lahko ozziroma bi bilo higienično, pa se seveda niso.

 

Pri Kovačičevi ustavni pritožbi, ki smo jo 8. avgusta povzeli tudi na portalu+ pod naslovom Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!, je ustavni sodnik Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nekaj, kar je bržkone razbesnelo vladne kroge. Da je namreč to, da je vlada sama sebi namenila 97.000 evrov davkoplačevalskega denarja za financiranje referendumske kampanje, hkrati pa nasprotni strani v tej kampanji ni namenila niti ficka, v resnici zelo pomembno ustavnopravno vprašanje. Da bi bila zadeva še bolj nerodna za "vladajočo večino" na ustavnem sodišču, je Jaklič citiral Jadranko Sovdat, ki je leta 2013 v reviji Pravnik objavila znanstveni članek o sodnem varstvu referenduma, v katerem je ugotovila, da za razliko od volitev pri referendumu "ne velja popolna prepoved vmešavanja oblasti v podporo predmetu odločanja, vendar pa ta ne sme vplivati na izid z ekscesno in enostransko kampanjo, prepovedano pa mora biti, da oblast uporablja javna sredstva za namene kampanje".
 
 
Ups ...
 
 
Če si Jaklič s tem ni na glavo še nakopal dovolj težav, potem si jih je bržkone z odklonilnim ločenim mnenjem v zadevi Infohip, kjer je edini glasoval proti. Na tviterju je objavil svoje odklonilno ločeno mnenje in zraven dopisal: Če bo kdo kdaj vprašal, zakaj gospodarstvo nima zaupanja v slovensko pravo, ljudje pa ne blaginje - odklonilno ločeno mnenje v zadevi ustavni pritožbi družbe INFOHIP (vir). Prav to mnenje si zasluži omembo, saj je marsičem spominja na ločena mnenja znamenitih ameriških vrhovnih sodnikov, ki so s kratkimi in jedrnatimi stavki, obogatenimi s preprosto logiko, zdravo pametjo in življenjskimi resnicami v 20. stoletju kreirali sodno prakso Združenih držav, iz katere se danes učijo mladi pravniki v demokratičnih in pravnih državah. Verjamemo pa, da že to, da Jaklič v kakšnem ločenem mnenju citira Johna Rawlsa oziroma njegovo epohalno delo Theory of Justice, spravlja nekatere ustavne sodnice v telesno stanje, ki bi ga Platon opisal kot ?στερικ?ς (husterikós) ali histerija po slovensko.
 
"Glasoval sem proti odločbi, ker me ne prepriča, da nezmožnost odplačevanja konkretnega kredita ni v očitni in povsem adekvatni vzročnosti z vzrokom – prepočasnim sojenjem. Odločba pravi, da je po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok treba šteti tiste okoliščine, "ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice" (27. točka odločbe). Toda, kaj vendar je bolj naraven in reden tek stvari, kot to, da, ko je nekomu vir gospodarske dejavnosti, za vzpostavitev katere je najel kredit, onemogočen (zaradi krivdno prepočasnega sojenja), mu je onemogočeno tudi odplačevanje tega istega kredita? Nezmožnost odplačevanja takšnega kredita, ki je bil najet ravno za nakup stanovanj, iz najemnin katerih naj se ga pomaga odplačevati, v kontekstu tega primera prav gotovo tudi ni niti "povsem izjemna" niti "neverjetna" posledica, kot to zahteva koncept neadekvatne vzročnosti, temveč je celo najbolj naravna in verjetna posledica. Takšna je vsaj slika, ki jo po moji oceni v tem (v resnici enostavnem) primeru narekuje "common sense", ki ne potrebuje posebne razlage ali posebej podrobne utemeljitve ravno zato, ker gre za standard očitnosti v konkretnem kontekstu. Na te izzive nisem dobil prepričljivega vsebinskega odgovora, zato odločbe nisem mogel podpreti. Po moji oceni tudi sicer odločba iz teorije adekvatne vzročnosti skuša iztisniti več, kot ta lahko prenese, če naj bo smiselna in za številne temeljne pravice v praksi ne celo škodljiva. Stvarna ocena konteksta tako po mojem mnenju ne sme, in ne more, tudi mimo upoštevanja širšega dejstva, da sta tesno zaupanje v pravo in transparentna pravna država posebnega pomena ravno na področju gospodarskih vlaganj in iniciativ. Največje skrite rezerve za zagotavljanje in napredek standardov ustavne demokracije se skrivajo ravno v omenjenem zaupanju gospodarskih subjektov v predvidljivo pravno državo. S tovrstnim judikatom, ki takšno zaupanje na ključnem področju krha (če lahko "pade" celo tako očiten primer neposredne vzročne zveze, in z njo celotna investicija, kdo in v kakšni meri bo v tako nepredvidljivo gospodarsko okolje še vlagal?), se sodišče dolgoročno oddaljuje od zagotavljanja blaginje kot enega tistih osnovnih ciljev Ustave, ki so nujni predpogoj učinkovitega uresničevanja številnih drugih temeljnih pravic. Zgolj filigransko merjenje razdalje med posameznimi drevesi pozabi na zdravje in bujnost celotnega gozda."
 
V tem odklonilnem ločenem mnenju, ki smo ga zaradi kratkosti in sporočilnosti citirali v celoti, je Jaklič zapisal nekaj misli in ugotovitev, ki potrjujejo trditve iz pričujočega prispevka: da je namreč to, kar počne, neke vrste herezija med sedanjo sestavo ustavnega sodišča, zato bi bilo skoraj nujno, da predsednik republike Borut Pahor že ob prvi naslednji kadrovski zamenjavi na ustavnem sodišču predlaga nekoga, ki bo imel podobne strokovne reference kot Jaklič, ki bo prav tako šolan v Združenih državah in ki ga prav tako ne bo strah izraziti odklonilnega ločenega mnenja. Glede na to, da bo Pahor kot predsednik nominiral še kar nekaj ustavnih sodnikov, ima enkratno priložnost, da na ustavnem sodišču sproži generacijski, predvsem pa kvalitativni premik.
 
Seveda ne bodite presenečeni, če se bodo v tem primeru hitro pojavili strokovni predlogi za ukinitev ustavnega sodišča oziroma ideje o prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.125
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.355
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.362
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.787
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.814
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.885
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.965
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.305
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.135
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.610