Komentar

Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!

"Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile", so pred dnevi zapisali v časopisu Dnevnik in s tem pošteno povzeli bistvo nelagodja, ki se je začelo že v času, ko je bil Jaklič še kandidat za ustavnega sodnika. Z njegovo (ne)pričakovano izvolitvijo se prah nikakor ni polegel, k temu pa je gotovo pripomogel tudi Jaklič sam s svojim transparentnim in javnim načinom delovanja. Objavljanje odklonilnih ločenih mnenj v več odmevnih primerih je nelegodje hitro spremenilo v jezo, ki se zdaj počasi kanalizira tudi skozi medijske objave, kajti ustavni sodnik z dvojnim doktoratom (Harvard, Oxford) postaja motnja v sistemu.

07.12.2017 00:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   odklonilno ločeno mnenje   Dnevnik   Jadranka Sovdat   Marko Šorli   referendum

Foto: Ustavno sodišče Republike Slovenije

Če bi bil Jaklič deklariran levičar, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič.

Seveda s tem, kar počne Klemen Jaklič, ni nič narobe. Vsak ustavni sodnik ima pravico glasovati za ali proti, lahko pa napiše tudi ločeno mnenje, bodisi pritrdilno bodisi odklonilno. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča je ločenim mnenjem namenjala relativno malo pozornosti. Sploh po koncu mandatov t.i. liberalnih sodnikov iz devetdesetih (Boštjan M. Zupančič, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Lovro ŠturmAnton Perenič, Matevž Krivic itd.) se je zdelo, kot da so ločena mnenja postala nekako "politično nekorektna". Z Jakličem, ki je sredi novembra obeležil pol leta svojega devetletnega mandata na Ustavnem sodišču, se je to obdobje mirovanja končno in na srečo nepreklicno spremenilo. V šestih mesecih je poleg soglasnih odločitev pridelal tudi 15 ločenih mnenj, v katerih je po njegovih besedah "razsodil v prid pravice posameznika, sodniki, ki se označujejo za levo-liberalne, pa v prid države". Takšna neposrednost je seveda kot ostro zarezala v prevladujočo amorfno, samozadostno, pogosto pa celo leno in strokovno slabo podkovano slovensko pravno stroko. V naslednjih dveh desetletjih - držimo pesti, da bo Evropska unija zdržala tako dolgo - bo zaradi bioloških zakonov postopoma usahnil tisti del slovenskega sodstva, ki je zaradi neizvedene lustracije obdržal svoj (ne)formalni vpliv na tisto vejo oblasti, kjer je na vrhu ustavno sodišče. Vendar pa to še ne pomeni, da se forma mentis (stanje duha) ne bo spremenila sama po sebi; ravno inercija, nevajenost samostojnega in neodvisnega, kaj šele kritičnega razmišljanja lahko v nedogled ohranjajo slovensko realnost, za katero je ustavni sodnik Jaklič pred kratkim v intervjuju za Radio Ognjišče dejal, da "še ni harmonizirana z zahodno demokratično stvarnostjo. Na Zahodu je na področju ustavnega prava jasno, kaj je to konzervativno, kaj je liberalno, kaj je levo-liberalno, desno-liberalno, kaj progresivno itd."

 

Ponovimo: nič, kar govori, piše ali misli ustavni sodnik Jaklič ni sporno, kaj šele problematično. Gre le za temeljno oziroma v Sloveniji skrbno prikrito vprašanje o tem, kdo lahko oziroma ima pravico prosto in odkrito govoriti o vsem, kar mu pade na pamet. Kajti slovenska družba v svojem bistvu ni egalitarna, kot to napačno poudarjajo nekateri intelektualci, ki izhajajo iz "pravih" družin. Ne, slovenska družba je v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu. Če si levičar oziroma liberalec - dovolj je že to, da se nekdo deklarira kot to -, potem je obseg tvoje svobode govora neprimerno širši kot v primeru, ko se v tem kalupu ne vidiš. Če bi bil Jaklič deklariran levičar - ne pa da ob nedeljah hodi k maši, lepo vas prosim -, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič. Kajti kar je v naši "ljudski republiki" dovoljeno Jupitrom, je prepovedano volom oziroma vsem tistim državljanom, ki jih ima oblastna nomenklatura za teleta, koristna samo za to, da plačujejo davke, hodijo v službe in da so tiho. Še tistih šest zasebnih šol jim najraje ne bi privoščili.

 

Zakaj je torej Klemen Jaklič tako razkuril režimski establishment in varuhe socialističnega prava, da mu zdaj očitajo "zunajserijsko samozavest, s katero se postavlja nad kolege", in na ta način "v sodniškem kolektivu povzroča napetosti"? Zakaj je ta Jaklič "prepričan, da je z doktoratoma s Harvarda in Oxforda ter s službovanjem na Harvardu dosegel višjo raven pravnega znanja in boljšo sposobnost argumentiranja od preostalih ustavnih sodnikov", kot smo lahko prebrali povzeto partijsko kritiko v časniku Dnevnik? Zakaj?

 

A zakaj? Zaradi 15 odklonilnih ločenih mnenj, ki so tudi politično zelo občutljiva. Če je kdo med vami še vedno prepričan (tj. verjame v pravljico), da je ustavno sodišče apolitično, samostojno, neodvisno in zavezano zgolj in samo pravu, argumentaciji in najvišjim strokovnim standardom, potem mu bomo zlomili srce. Ne, ni. Tudi slovensko ustavno sodišče je - tako kot vse druge institucije, tudi (pravo)sodne - kontaminirano s političnimi, ideološkimi in celo personalnimi intrigami, zamerami ali pa zgolj z oportunizmom. Da ne citiram nekdanjega ustavnega sodnika, sicer mojega profesorja, kaj je rekel glede tega sodišča. Da je navadni ... No, saj pravim, raje ne citiram.

 

Odklonilno ločeno mnenje v zadevi dr. Milko Novič. Odklonilno ločeno mnenje v zadevi referendum o drugem tiru. Pa odklonilno ločeno mnenje o ustavni pritožbi (vir) Vilija Kovačiča glede referendumske kampanje o drugem tiru. Prav ta primer je po svoje zanimiv, saj je šlo za vprašanje vladnega financiranja kampanje, učinkovitega sodnega varstva in ustreznosti argumentacije ustavnega sodišča. Jakliču se je v odklonilnem ločenem mnenju pridružil ustavni sodnik Marko Šorli, proti pa je glasoval tudi ustavni sodnik Rajko Knez (na stran vlade in njenega premierja Mira Cerarja pa so se postavili predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Špelca MežnarjevaMarijan Pavčnik in Marko Šorli. Naj ob tem pripomnimo, da bi se lahko iz odločanja izločili najmanj trije sodniki, ki so akademski kolegi in celo osebni prijatelji Mira Cerarja. Bi se lahko ozziroma bi bilo higienično, pa se seveda niso.

 

Pri Kovačičevi ustavni pritožbi, ki smo jo 8. avgusta povzeli tudi na portalu+ pod naslovom Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!, je ustavni sodnik Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nekaj, kar je bržkone razbesnelo vladne kroge. Da je namreč to, da je vlada sama sebi namenila 97.000 evrov davkoplačevalskega denarja za financiranje referendumske kampanje, hkrati pa nasprotni strani v tej kampanji ni namenila niti ficka, v resnici zelo pomembno ustavnopravno vprašanje. Da bi bila zadeva še bolj nerodna za "vladajočo večino" na ustavnem sodišču, je Jaklič citiral Jadranko Sovdat, ki je leta 2013 v reviji Pravnik objavila znanstveni članek o sodnem varstvu referenduma, v katerem je ugotovila, da za razliko od volitev pri referendumu "ne velja popolna prepoved vmešavanja oblasti v podporo predmetu odločanja, vendar pa ta ne sme vplivati na izid z ekscesno in enostransko kampanjo, prepovedano pa mora biti, da oblast uporablja javna sredstva za namene kampanje".
 
 
Ups ...
 
 
Če si Jaklič s tem ni na glavo še nakopal dovolj težav, potem si jih je bržkone z odklonilnim ločenim mnenjem v zadevi Infohip, kjer je edini glasoval proti. Na tviterju je objavil svoje odklonilno ločeno mnenje in zraven dopisal: Če bo kdo kdaj vprašal, zakaj gospodarstvo nima zaupanja v slovensko pravo, ljudje pa ne blaginje - odklonilno ločeno mnenje v zadevi ustavni pritožbi družbe INFOHIP (vir). Prav to mnenje si zasluži omembo, saj je marsičem spominja na ločena mnenja znamenitih ameriških vrhovnih sodnikov, ki so s kratkimi in jedrnatimi stavki, obogatenimi s preprosto logiko, zdravo pametjo in življenjskimi resnicami v 20. stoletju kreirali sodno prakso Združenih držav, iz katere se danes učijo mladi pravniki v demokratičnih in pravnih državah. Verjamemo pa, da že to, da Jaklič v kakšnem ločenem mnenju citira Johna Rawlsa oziroma njegovo epohalno delo Theory of Justice, spravlja nekatere ustavne sodnice v telesno stanje, ki bi ga Platon opisal kot ?στερικ?ς (husterikós) ali histerija po slovensko.
 
"Glasoval sem proti odločbi, ker me ne prepriča, da nezmožnost odplačevanja konkretnega kredita ni v očitni in povsem adekvatni vzročnosti z vzrokom – prepočasnim sojenjem. Odločba pravi, da je po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok treba šteti tiste okoliščine, "ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice" (27. točka odločbe). Toda, kaj vendar je bolj naraven in reden tek stvari, kot to, da, ko je nekomu vir gospodarske dejavnosti, za vzpostavitev katere je najel kredit, onemogočen (zaradi krivdno prepočasnega sojenja), mu je onemogočeno tudi odplačevanje tega istega kredita? Nezmožnost odplačevanja takšnega kredita, ki je bil najet ravno za nakup stanovanj, iz najemnin katerih naj se ga pomaga odplačevati, v kontekstu tega primera prav gotovo tudi ni niti "povsem izjemna" niti "neverjetna" posledica, kot to zahteva koncept neadekvatne vzročnosti, temveč je celo najbolj naravna in verjetna posledica. Takšna je vsaj slika, ki jo po moji oceni v tem (v resnici enostavnem) primeru narekuje "common sense", ki ne potrebuje posebne razlage ali posebej podrobne utemeljitve ravno zato, ker gre za standard očitnosti v konkretnem kontekstu. Na te izzive nisem dobil prepričljivega vsebinskega odgovora, zato odločbe nisem mogel podpreti. Po moji oceni tudi sicer odločba iz teorije adekvatne vzročnosti skuša iztisniti več, kot ta lahko prenese, če naj bo smiselna in za številne temeljne pravice v praksi ne celo škodljiva. Stvarna ocena konteksta tako po mojem mnenju ne sme, in ne more, tudi mimo upoštevanja širšega dejstva, da sta tesno zaupanje v pravo in transparentna pravna država posebnega pomena ravno na področju gospodarskih vlaganj in iniciativ. Največje skrite rezerve za zagotavljanje in napredek standardov ustavne demokracije se skrivajo ravno v omenjenem zaupanju gospodarskih subjektov v predvidljivo pravno državo. S tovrstnim judikatom, ki takšno zaupanje na ključnem področju krha (če lahko "pade" celo tako očiten primer neposredne vzročne zveze, in z njo celotna investicija, kdo in v kakšni meri bo v tako nepredvidljivo gospodarsko okolje še vlagal?), se sodišče dolgoročno oddaljuje od zagotavljanja blaginje kot enega tistih osnovnih ciljev Ustave, ki so nujni predpogoj učinkovitega uresničevanja številnih drugih temeljnih pravic. Zgolj filigransko merjenje razdalje med posameznimi drevesi pozabi na zdravje in bujnost celotnega gozda."
 
V tem odklonilnem ločenem mnenju, ki smo ga zaradi kratkosti in sporočilnosti citirali v celoti, je Jaklič zapisal nekaj misli in ugotovitev, ki potrjujejo trditve iz pričujočega prispevka: da je namreč to, kar počne, neke vrste herezija med sedanjo sestavo ustavnega sodišča, zato bi bilo skoraj nujno, da predsednik republike Borut Pahor že ob prvi naslednji kadrovski zamenjavi na ustavnem sodišču predlaga nekoga, ki bo imel podobne strokovne reference kot Jaklič, ki bo prav tako šolan v Združenih državah in ki ga prav tako ne bo strah izraziti odklonilnega ločenega mnenja. Glede na to, da bo Pahor kot predsednik nominiral še kar nekaj ustavnih sodnikov, ima enkratno priložnost, da na ustavnem sodišču sproži generacijski, predvsem pa kvalitativni premik.
 
Seveda ne bodite presenečeni, če se bodo v tem primeru hitro pojavili strokovni predlogi za ukinitev ustavnega sodišča oziroma ideje o prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
7
18.06.2018 22:30
Evropska unija je zelo počasna pri preverjanju administracije in izvajanja zakonov v nekdanjih komunističnih državah, četudi ... Več.
Piše: Keith Miles
Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju
0
16.06.2018 23:59
Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
5
15.06.2018 22:59
V parlamentih večine evropskih držav se redno izmenjujejo konservativci in socialni demokrati, važna sestavina oz. jeziček na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
17
14.06.2018 22:41
Že večkrat sem zadnja leta pisal o volilnih rezultatih v Sloveniji. Vedno me presenetijo. Prvič zato, ker imam opravka s ... Več.
Piše: Keith Miles
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
8
12.06.2018 22:04
Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
17
11.06.2018 23:59
Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
6
10.06.2018 08:00
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
5
09.06.2018 14:40
Slovenke so nam, staroselcem, sporočile: Dovolj imamo vaše pomehkuženosti in neodločnosti, naveličale smo se vaših rjavih las, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
35
07.06.2018 23:15
Vsi bodo dobili vabilo, če bom dobil mandat za predsednika vlade , je včeraj izjavil politik, ki v teh dneh žanje, kar je prej ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni
9
05.06.2018 22:30
Ljudje spreminjajo svoja stališča. To je dobro. Slovenci pa tega ne marajo. Praviloma ostro zavračajo vsakogar, ki spreminja ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Panika
22
04.06.2018 23:51
Janša ima še eno možnost: veliko koalicijos socialdemokrati in nemara s SMC. Da bi prišlo do tega, bi morali vsi po vrsti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Povolilni uredniški komentar: Ni vsaka Pirova zmaga nujno tudi poraz Janeza Janše
29
03.06.2018 23:15
Janša je včeraj močno zmagal, vendar je levica skupaj vseeno precej močnejša, zato relativni zmagovalec brez sodelovanja vsaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!
6
02.06.2018 23:59
Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ne, niso vsi isti: eni so sadisti, drugi mazohisti
7
01.06.2018 22:29
V primeru kriminala v zdravstvu so SMC, Socialni demokrati in DeSUS do konca ščitili Pokvarjeno Milojko, ki je organiziran ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?
22
31.05.2018 23:59
Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, ... Več.
Piše: Mojmir Ocvirk
Zakaj izrekam javno podporo poslanki Jelki Godec in njeni stranki SDS
16
30.05.2018 23:00
Najprej disclaimer ali dva. Nisem član stranke SDS. Do pomladi 2016, ko me je po elektronski pošti kontaktirala Jelka Godec, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"
3
27.05.2018 22:45
Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reciklirane volitve: Zakaj ne bodo dovolili svetlobe
18
22.05.2018 23:00
Ker je do volitev in s tem dokončnega konca Cerarjeve vlade le še deset dni, sem se spomnil na nek svoj zapis, ki je nastal ob ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 7.750
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.231
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.534
04/
Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!
Uredništvo
Ogledov: 2.163
05/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.328
06/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
07/
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1.510
08/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.118
09/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.726
10/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 709