Komentar

Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!

"Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile", so pred dnevi zapisali v časopisu Dnevnik in s tem pošteno povzeli bistvo nelagodja, ki se je začelo že v času, ko je bil Jaklič še kandidat za ustavnega sodnika. Z njegovo (ne)pričakovano izvolitvijo se prah nikakor ni polegel, k temu pa je gotovo pripomogel tudi Jaklič sam s svojim transparentnim in javnim načinom delovanja. Objavljanje odklonilnih ločenih mnenj v več odmevnih primerih je nelegodje hitro spremenilo v jezo, ki se zdaj počasi kanalizira tudi skozi medijske objave, kajti ustavni sodnik z dvojnim doktoratom (Harvard, Oxford) postaja motnja v sistemu.

07.12.2017 00:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   odklonilno ločeno mnenje   Dnevnik   Jadranka Sovdat   Marko Šorli   referendum

Foto: Ustavno sodišče Republike Slovenije

Če bi bil Jaklič deklariran levičar, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič.

Seveda s tem, kar počne Klemen Jaklič, ni nič narobe. Vsak ustavni sodnik ima pravico glasovati za ali proti, lahko pa napiše tudi ločeno mnenje, bodisi pritrdilno bodisi odklonilno. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča je ločenim mnenjem namenjala relativno malo pozornosti. Sploh po koncu mandatov t.i. liberalnih sodnikov iz devetdesetih (Boštjan M. Zupančič, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Lovro ŠturmAnton Perenič, Matevž Krivic itd.) se je zdelo, kot da so ločena mnenja postala nekako "politično nekorektna". Z Jakličem, ki je sredi novembra obeležil pol leta svojega devetletnega mandata na Ustavnem sodišču, se je to obdobje mirovanja končno in na srečo nepreklicno spremenilo. V šestih mesecih je poleg soglasnih odločitev pridelal tudi 15 ločenih mnenj, v katerih je po njegovih besedah "razsodil v prid pravice posameznika, sodniki, ki se označujejo za levo-liberalne, pa v prid države". Takšna neposrednost je seveda kot ostro zarezala v prevladujočo amorfno, samozadostno, pogosto pa celo leno in strokovno slabo podkovano slovensko pravno stroko. V naslednjih dveh desetletjih - držimo pesti, da bo Evropska unija zdržala tako dolgo - bo zaradi bioloških zakonov postopoma usahnil tisti del slovenskega sodstva, ki je zaradi neizvedene lustracije obdržal svoj (ne)formalni vpliv na tisto vejo oblasti, kjer je na vrhu ustavno sodišče. Vendar pa to še ne pomeni, da se forma mentis (stanje duha) ne bo spremenila sama po sebi; ravno inercija, nevajenost samostojnega in neodvisnega, kaj šele kritičnega razmišljanja lahko v nedogled ohranjajo slovensko realnost, za katero je ustavni sodnik Jaklič pred kratkim v intervjuju za Radio Ognjišče dejal, da "še ni harmonizirana z zahodno demokratično stvarnostjo. Na Zahodu je na področju ustavnega prava jasno, kaj je to konzervativno, kaj je liberalno, kaj je levo-liberalno, desno-liberalno, kaj progresivno itd."

 

Ponovimo: nič, kar govori, piše ali misli ustavni sodnik Jaklič ni sporno, kaj šele problematično. Gre le za temeljno oziroma v Sloveniji skrbno prikrito vprašanje o tem, kdo lahko oziroma ima pravico prosto in odkrito govoriti o vsem, kar mu pade na pamet. Kajti slovenska družba v svojem bistvu ni egalitarna, kot to napačno poudarjajo nekateri intelektualci, ki izhajajo iz "pravih" družin. Ne, slovenska družba je v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu. Če si levičar oziroma liberalec - dovolj je že to, da se nekdo deklarira kot to -, potem je obseg tvoje svobode govora neprimerno širši kot v primeru, ko se v tem kalupu ne vidiš. Če bi bil Jaklič deklariran levičar - ne pa da ob nedeljah hodi k maši, lepo vas prosim -, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič. Kajti kar je v naši "ljudski republiki" dovoljeno Jupitrom, je prepovedano volom oziroma vsem tistim državljanom, ki jih ima oblastna nomenklatura za teleta, koristna samo za to, da plačujejo davke, hodijo v službe in da so tiho. Še tistih šest zasebnih šol jim najraje ne bi privoščili.

 

Zakaj je torej Klemen Jaklič tako razkuril režimski establishment in varuhe socialističnega prava, da mu zdaj očitajo "zunajserijsko samozavest, s katero se postavlja nad kolege", in na ta način "v sodniškem kolektivu povzroča napetosti"? Zakaj je ta Jaklič "prepričan, da je z doktoratoma s Harvarda in Oxforda ter s službovanjem na Harvardu dosegel višjo raven pravnega znanja in boljšo sposobnost argumentiranja od preostalih ustavnih sodnikov", kot smo lahko prebrali povzeto partijsko kritiko v časniku Dnevnik? Zakaj?

 

A zakaj? Zaradi 15 odklonilnih ločenih mnenj, ki so tudi politično zelo občutljiva. Če je kdo med vami še vedno prepričan (tj. verjame v pravljico), da je ustavno sodišče apolitično, samostojno, neodvisno in zavezano zgolj in samo pravu, argumentaciji in najvišjim strokovnim standardom, potem mu bomo zlomili srce. Ne, ni. Tudi slovensko ustavno sodišče je - tako kot vse druge institucije, tudi (pravo)sodne - kontaminirano s političnimi, ideološkimi in celo personalnimi intrigami, zamerami ali pa zgolj z oportunizmom. Da ne citiram nekdanjega ustavnega sodnika, sicer mojega profesorja, kaj je rekel glede tega sodišča. Da je navadni ... No, saj pravim, raje ne citiram.

 

Odklonilno ločeno mnenje v zadevi dr. Milko Novič. Odklonilno ločeno mnenje v zadevi referendum o drugem tiru. Pa odklonilno ločeno mnenje o ustavni pritožbi (vir) Vilija Kovačiča glede referendumske kampanje o drugem tiru. Prav ta primer je po svoje zanimiv, saj je šlo za vprašanje vladnega financiranja kampanje, učinkovitega sodnega varstva in ustreznosti argumentacije ustavnega sodišča. Jakliču se je v odklonilnem ločenem mnenju pridružil ustavni sodnik Marko Šorli, proti pa je glasoval tudi ustavni sodnik Rajko Knez (na stran vlade in njenega premierja Mira Cerarja pa so se postavili predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Špelca MežnarjevaMarijan Pavčnik in Marko Šorli. Naj ob tem pripomnimo, da bi se lahko iz odločanja izločili najmanj trije sodniki, ki so akademski kolegi in celo osebni prijatelji Mira Cerarja. Bi se lahko ozziroma bi bilo higienično, pa se seveda niso.

 

Pri Kovačičevi ustavni pritožbi, ki smo jo 8. avgusta povzeli tudi na portalu+ pod naslovom Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!, je ustavni sodnik Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nekaj, kar je bržkone razbesnelo vladne kroge. Da je namreč to, da je vlada sama sebi namenila 97.000 evrov davkoplačevalskega denarja za financiranje referendumske kampanje, hkrati pa nasprotni strani v tej kampanji ni namenila niti ficka, v resnici zelo pomembno ustavnopravno vprašanje. Da bi bila zadeva še bolj nerodna za "vladajočo večino" na ustavnem sodišču, je Jaklič citiral Jadranko Sovdat, ki je leta 2013 v reviji Pravnik objavila znanstveni članek o sodnem varstvu referenduma, v katerem je ugotovila, da za razliko od volitev pri referendumu "ne velja popolna prepoved vmešavanja oblasti v podporo predmetu odločanja, vendar pa ta ne sme vplivati na izid z ekscesno in enostransko kampanjo, prepovedano pa mora biti, da oblast uporablja javna sredstva za namene kampanje".
 
 
Ups ...
 
 
Če si Jaklič s tem ni na glavo še nakopal dovolj težav, potem si jih je bržkone z odklonilnim ločenim mnenjem v zadevi Infohip, kjer je edini glasoval proti. Na tviterju je objavil svoje odklonilno ločeno mnenje in zraven dopisal: Če bo kdo kdaj vprašal, zakaj gospodarstvo nima zaupanja v slovensko pravo, ljudje pa ne blaginje - odklonilno ločeno mnenje v zadevi ustavni pritožbi družbe INFOHIP (vir). Prav to mnenje si zasluži omembo, saj je marsičem spominja na ločena mnenja znamenitih ameriških vrhovnih sodnikov, ki so s kratkimi in jedrnatimi stavki, obogatenimi s preprosto logiko, zdravo pametjo in življenjskimi resnicami v 20. stoletju kreirali sodno prakso Združenih držav, iz katere se danes učijo mladi pravniki v demokratičnih in pravnih državah. Verjamemo pa, da že to, da Jaklič v kakšnem ločenem mnenju citira Johna Rawlsa oziroma njegovo epohalno delo Theory of Justice, spravlja nekatere ustavne sodnice v telesno stanje, ki bi ga Platon opisal kot ?στερικ?ς (husterikós) ali histerija po slovensko.
 
"Glasoval sem proti odločbi, ker me ne prepriča, da nezmožnost odplačevanja konkretnega kredita ni v očitni in povsem adekvatni vzročnosti z vzrokom – prepočasnim sojenjem. Odločba pravi, da je po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok treba šteti tiste okoliščine, "ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice" (27. točka odločbe). Toda, kaj vendar je bolj naraven in reden tek stvari, kot to, da, ko je nekomu vir gospodarske dejavnosti, za vzpostavitev katere je najel kredit, onemogočen (zaradi krivdno prepočasnega sojenja), mu je onemogočeno tudi odplačevanje tega istega kredita? Nezmožnost odplačevanja takšnega kredita, ki je bil najet ravno za nakup stanovanj, iz najemnin katerih naj se ga pomaga odplačevati, v kontekstu tega primera prav gotovo tudi ni niti "povsem izjemna" niti "neverjetna" posledica, kot to zahteva koncept neadekvatne vzročnosti, temveč je celo najbolj naravna in verjetna posledica. Takšna je vsaj slika, ki jo po moji oceni v tem (v resnici enostavnem) primeru narekuje "common sense", ki ne potrebuje posebne razlage ali posebej podrobne utemeljitve ravno zato, ker gre za standard očitnosti v konkretnem kontekstu. Na te izzive nisem dobil prepričljivega vsebinskega odgovora, zato odločbe nisem mogel podpreti. Po moji oceni tudi sicer odločba iz teorije adekvatne vzročnosti skuša iztisniti več, kot ta lahko prenese, če naj bo smiselna in za številne temeljne pravice v praksi ne celo škodljiva. Stvarna ocena konteksta tako po mojem mnenju ne sme, in ne more, tudi mimo upoštevanja širšega dejstva, da sta tesno zaupanje v pravo in transparentna pravna država posebnega pomena ravno na področju gospodarskih vlaganj in iniciativ. Največje skrite rezerve za zagotavljanje in napredek standardov ustavne demokracije se skrivajo ravno v omenjenem zaupanju gospodarskih subjektov v predvidljivo pravno državo. S tovrstnim judikatom, ki takšno zaupanje na ključnem področju krha (če lahko "pade" celo tako očiten primer neposredne vzročne zveze, in z njo celotna investicija, kdo in v kakšni meri bo v tako nepredvidljivo gospodarsko okolje še vlagal?), se sodišče dolgoročno oddaljuje od zagotavljanja blaginje kot enega tistih osnovnih ciljev Ustave, ki so nujni predpogoj učinkovitega uresničevanja številnih drugih temeljnih pravic. Zgolj filigransko merjenje razdalje med posameznimi drevesi pozabi na zdravje in bujnost celotnega gozda."
 
V tem odklonilnem ločenem mnenju, ki smo ga zaradi kratkosti in sporočilnosti citirali v celoti, je Jaklič zapisal nekaj misli in ugotovitev, ki potrjujejo trditve iz pričujočega prispevka: da je namreč to, kar počne, neke vrste herezija med sedanjo sestavo ustavnega sodišča, zato bi bilo skoraj nujno, da predsednik republike Borut Pahor že ob prvi naslednji kadrovski zamenjavi na ustavnem sodišču predlaga nekoga, ki bo imel podobne strokovne reference kot Jaklič, ki bo prav tako šolan v Združenih državah in ki ga prav tako ne bo strah izraziti odklonilnega ločenega mnenja. Glede na to, da bo Pahor kot predsednik nominiral še kar nekaj ustavnih sodnikov, ima enkratno priložnost, da na ustavnem sodišču sproži generacijski, predvsem pa kvalitativni premik.
 
Seveda ne bodite presenečeni, če se bodo v tem primeru hitro pojavili strokovni predlogi za ukinitev ustavnega sodišča oziroma ideje o prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
4
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,071
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,712
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,242
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,966
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,542
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,944
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,091
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,096
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036