Komentar

Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!

"Z ustavnega sodišča prihajajo informacije, da so se bojazni pred prihodom sodnika Klemna Jakliča uresničile", so pred dnevi zapisali v časopisu Dnevnik in s tem pošteno povzeli bistvo nelagodja, ki se je začelo že v času, ko je bil Jaklič še kandidat za ustavnega sodnika. Z njegovo (ne)pričakovano izvolitvijo se prah nikakor ni polegel, k temu pa je gotovo pripomogel tudi Jaklič sam s svojim transparentnim in javnim načinom delovanja. Objavljanje odklonilnih ločenih mnenj v več odmevnih primerih je nelegodje hitro spremenilo v jezo, ki se zdaj počasi kanalizira tudi skozi medijske objave, kajti ustavni sodnik z dvojnim doktoratom (Harvard, Oxford) postaja motnja v sistemu.

07.12.2017 00:05
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Klemen Jaklič   ustavno sodišče   odklonilno ločeno mnenje   Dnevnik   Jadranka Sovdat   Marko Šorli   referendum

Foto: Ustavno sodišče Republike Slovenije

Če bi bil Jaklič deklariran levičar, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič.

Seveda s tem, kar počne Klemen Jaklič, ni nič narobe. Vsak ustavni sodnik ima pravico glasovati za ali proti, lahko pa napiše tudi ločeno mnenje, bodisi pritrdilno bodisi odklonilno. Dosedanja praksa slovenskega ustavnega sodišča je ločenim mnenjem namenjala relativno malo pozornosti. Sploh po koncu mandatov t.i. liberalnih sodnikov iz devetdesetih (Boštjan M. Zupančič, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Lovro ŠturmAnton Perenič, Matevž Krivic itd.) se je zdelo, kot da so ločena mnenja postala nekako "politično nekorektna". Z Jakličem, ki je sredi novembra obeležil pol leta svojega devetletnega mandata na Ustavnem sodišču, se je to obdobje mirovanja končno in na srečo nepreklicno spremenilo. V šestih mesecih je poleg soglasnih odločitev pridelal tudi 15 ločenih mnenj, v katerih je po njegovih besedah "razsodil v prid pravice posameznika, sodniki, ki se označujejo za levo-liberalne, pa v prid države". Takšna neposrednost je seveda kot ostro zarezala v prevladujočo amorfno, samozadostno, pogosto pa celo leno in strokovno slabo podkovano slovensko pravno stroko. V naslednjih dveh desetletjih - držimo pesti, da bo Evropska unija zdržala tako dolgo - bo zaradi bioloških zakonov postopoma usahnil tisti del slovenskega sodstva, ki je zaradi neizvedene lustracije obdržal svoj (ne)formalni vpliv na tisto vejo oblasti, kjer je na vrhu ustavno sodišče. Vendar pa to še ne pomeni, da se forma mentis (stanje duha) ne bo spremenila sama po sebi; ravno inercija, nevajenost samostojnega in neodvisnega, kaj šele kritičnega razmišljanja lahko v nedogled ohranjajo slovensko realnost, za katero je ustavni sodnik Jaklič pred kratkim v intervjuju za Radio Ognjišče dejal, da "še ni harmonizirana z zahodno demokratično stvarnostjo. Na Zahodu je na področju ustavnega prava jasno, kaj je to konzervativno, kaj je liberalno, kaj je levo-liberalno, desno-liberalno, kaj progresivno itd."

 

Ponovimo: nič, kar govori, piše ali misli ustavni sodnik Jaklič ni sporno, kaj šele problematično. Gre le za temeljno oziroma v Sloveniji skrbno prikrito vprašanje o tem, kdo lahko oziroma ima pravico prosto in odkrito govoriti o vsem, kar mu pade na pamet. Kajti slovenska družba v svojem bistvu ni egalitarna, kot to napačno poudarjajo nekateri intelektualci, ki izhajajo iz "pravih" družin. Ne, slovenska družba je v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu. Če si levičar oziroma liberalec - dovolj je že to, da se nekdo deklarira kot to -, potem je obseg tvoje svobode govora neprimerno širši kot v primeru, ko se v tem kalupu ne vidiš. Če bi bil Jaklič deklariran levičar - ne pa da ob nedeljah hodi k maši, lepo vas prosim -, če bi izhajal iz naprednega, revolucionarnega, partijskega miljeja, potem bi lahko počel, kar bi ga bila volja, pa se mu ne bi zgodilo nič. Kajti kar je v naši "ljudski republiki" dovoljeno Jupitrom, je prepovedano volom oziroma vsem tistim državljanom, ki jih ima oblastna nomenklatura za teleta, koristna samo za to, da plačujejo davke, hodijo v službe in da so tiho. Še tistih šest zasebnih šol jim najraje ne bi privoščili.

 

Zakaj je torej Klemen Jaklič tako razkuril režimski establishment in varuhe socialističnega prava, da mu zdaj očitajo "zunajserijsko samozavest, s katero se postavlja nad kolege", in na ta način "v sodniškem kolektivu povzroča napetosti"? Zakaj je ta Jaklič "prepričan, da je z doktoratoma s Harvarda in Oxforda ter s službovanjem na Harvardu dosegel višjo raven pravnega znanja in boljšo sposobnost argumentiranja od preostalih ustavnih sodnikov", kot smo lahko prebrali povzeto partijsko kritiko v časniku Dnevnik? Zakaj?

 

A zakaj? Zaradi 15 odklonilnih ločenih mnenj, ki so tudi politično zelo občutljiva. Če je kdo med vami še vedno prepričan (tj. verjame v pravljico), da je ustavno sodišče apolitično, samostojno, neodvisno in zavezano zgolj in samo pravu, argumentaciji in najvišjim strokovnim standardom, potem mu bomo zlomili srce. Ne, ni. Tudi slovensko ustavno sodišče je - tako kot vse druge institucije, tudi (pravo)sodne - kontaminirano s političnimi, ideološkimi in celo personalnimi intrigami, zamerami ali pa zgolj z oportunizmom. Da ne citiram nekdanjega ustavnega sodnika, sicer mojega profesorja, kaj je rekel glede tega sodišča. Da je navadni ... No, saj pravim, raje ne citiram.

 

Odklonilno ločeno mnenje v zadevi dr. Milko Novič. Odklonilno ločeno mnenje v zadevi referendum o drugem tiru. Pa odklonilno ločeno mnenje o ustavni pritožbi (vir) Vilija Kovačiča glede referendumske kampanje o drugem tiru. Prav ta primer je po svoje zanimiv, saj je šlo za vprašanje vladnega financiranja kampanje, učinkovitega sodnega varstva in ustreznosti argumentacije ustavnega sodišča. Jakliču se je v odklonilnem ločenem mnenju pridružil ustavni sodnik Marko Šorli, proti pa je glasoval tudi ustavni sodnik Rajko Knez (na stran vlade in njenega premierja Mira Cerarja pa so se postavili predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič – Horvat, Špelca MežnarjevaMarijan Pavčnik in Marko Šorli. Naj ob tem pripomnimo, da bi se lahko iz odločanja izločili najmanj trije sodniki, ki so akademski kolegi in celo osebni prijatelji Mira Cerarja. Bi se lahko ozziroma bi bilo higienično, pa se seveda niso.

 

Pri Kovačičevi ustavni pritožbi, ki smo jo 8. avgusta povzeli tudi na portalu+ pod naslovom Perfidno: Cerarjeva vlada si je za referendumsko kampanjo za 2. tir skrivaj dodelila 100.000 evrov iz proračunskih rezerv!, je ustavni sodnik Jaklič v odklonilnem ločenem mnenju opozoril na nekaj, kar je bržkone razbesnelo vladne kroge. Da je namreč to, da je vlada sama sebi namenila 97.000 evrov davkoplačevalskega denarja za financiranje referendumske kampanje, hkrati pa nasprotni strani v tej kampanji ni namenila niti ficka, v resnici zelo pomembno ustavnopravno vprašanje. Da bi bila zadeva še bolj nerodna za "vladajočo večino" na ustavnem sodišču, je Jaklič citiral Jadranko Sovdat, ki je leta 2013 v reviji Pravnik objavila znanstveni članek o sodnem varstvu referenduma, v katerem je ugotovila, da za razliko od volitev pri referendumu "ne velja popolna prepoved vmešavanja oblasti v podporo predmetu odločanja, vendar pa ta ne sme vplivati na izid z ekscesno in enostransko kampanjo, prepovedano pa mora biti, da oblast uporablja javna sredstva za namene kampanje".
 
 
Ups ...
 
 
Če si Jaklič s tem ni na glavo še nakopal dovolj težav, potem si jih je bržkone z odklonilnim ločenim mnenjem v zadevi Infohip, kjer je edini glasoval proti. Na tviterju je objavil svoje odklonilno ločeno mnenje in zraven dopisal: Če bo kdo kdaj vprašal, zakaj gospodarstvo nima zaupanja v slovensko pravo, ljudje pa ne blaginje - odklonilno ločeno mnenje v zadevi ustavni pritožbi družbe INFOHIP (vir). Prav to mnenje si zasluži omembo, saj je marsičem spominja na ločena mnenja znamenitih ameriških vrhovnih sodnikov, ki so s kratkimi in jedrnatimi stavki, obogatenimi s preprosto logiko, zdravo pametjo in življenjskimi resnicami v 20. stoletju kreirali sodno prakso Združenih držav, iz katere se danes učijo mladi pravniki v demokratičnih in pravnih državah. Verjamemo pa, da že to, da Jaklič v kakšnem ločenem mnenju citira Johna Rawlsa oziroma njegovo epohalno delo Theory of Justice, spravlja nekatere ustavne sodnice v telesno stanje, ki bi ga Platon opisal kot ?στερικ?ς (husterikós) ali histerija po slovensko.
 
"Glasoval sem proti odločbi, ker me ne prepriča, da nezmožnost odplačevanja konkretnega kredita ni v očitni in povsem adekvatni vzročnosti z vzrokom – prepočasnim sojenjem. Odločba pravi, da je po teoriji adekvatne vzročnosti kot pravno upošteven vzrok treba šteti tiste okoliščine, "ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice" (27. točka odločbe). Toda, kaj vendar je bolj naraven in reden tek stvari, kot to, da, ko je nekomu vir gospodarske dejavnosti, za vzpostavitev katere je najel kredit, onemogočen (zaradi krivdno prepočasnega sojenja), mu je onemogočeno tudi odplačevanje tega istega kredita? Nezmožnost odplačevanja takšnega kredita, ki je bil najet ravno za nakup stanovanj, iz najemnin katerih naj se ga pomaga odplačevati, v kontekstu tega primera prav gotovo tudi ni niti "povsem izjemna" niti "neverjetna" posledica, kot to zahteva koncept neadekvatne vzročnosti, temveč je celo najbolj naravna in verjetna posledica. Takšna je vsaj slika, ki jo po moji oceni v tem (v resnici enostavnem) primeru narekuje "common sense", ki ne potrebuje posebne razlage ali posebej podrobne utemeljitve ravno zato, ker gre za standard očitnosti v konkretnem kontekstu. Na te izzive nisem dobil prepričljivega vsebinskega odgovora, zato odločbe nisem mogel podpreti. Po moji oceni tudi sicer odločba iz teorije adekvatne vzročnosti skuša iztisniti več, kot ta lahko prenese, če naj bo smiselna in za številne temeljne pravice v praksi ne celo škodljiva. Stvarna ocena konteksta tako po mojem mnenju ne sme, in ne more, tudi mimo upoštevanja širšega dejstva, da sta tesno zaupanje v pravo in transparentna pravna država posebnega pomena ravno na področju gospodarskih vlaganj in iniciativ. Največje skrite rezerve za zagotavljanje in napredek standardov ustavne demokracije se skrivajo ravno v omenjenem zaupanju gospodarskih subjektov v predvidljivo pravno državo. S tovrstnim judikatom, ki takšno zaupanje na ključnem področju krha (če lahko "pade" celo tako očiten primer neposredne vzročne zveze, in z njo celotna investicija, kdo in v kakšni meri bo v tako nepredvidljivo gospodarsko okolje še vlagal?), se sodišče dolgoročno oddaljuje od zagotavljanja blaginje kot enega tistih osnovnih ciljev Ustave, ki so nujni predpogoj učinkovitega uresničevanja številnih drugih temeljnih pravic. Zgolj filigransko merjenje razdalje med posameznimi drevesi pozabi na zdravje in bujnost celotnega gozda."
 
V tem odklonilnem ločenem mnenju, ki smo ga zaradi kratkosti in sporočilnosti citirali v celoti, je Jaklič zapisal nekaj misli in ugotovitev, ki potrjujejo trditve iz pričujočega prispevka: da je namreč to, kar počne, neke vrste herezija med sedanjo sestavo ustavnega sodišča, zato bi bilo skoraj nujno, da predsednik republike Borut Pahor že ob prvi naslednji kadrovski zamenjavi na ustavnem sodišču predlaga nekoga, ki bo imel podobne strokovne reference kot Jaklič, ki bo prav tako šolan v Združenih državah in ki ga prav tako ne bo strah izraziti odklonilnega ločenega mnenja. Glede na to, da bo Pahor kot predsednik nominiral še kar nekaj ustavnih sodnikov, ima enkratno priložnost, da na ustavnem sodišču sproži generacijski, predvsem pa kvalitativni premik.
 
Seveda ne bodite presenečeni, če se bodo v tem primeru hitro pojavili strokovni predlogi za ukinitev ustavnega sodišča oziroma ideje o prenosu njegovih pristojnosti na vrhovno sodišče.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
3
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.310
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.145
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.617
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.531
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.108
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.095
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.303
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.068
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 960
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 539