Uredništvo Portala Plus, katerega odgovorni urednik je Dejan Steinbuch, je 5. 11. 2017 v članku z naslovom "Igor Funa: državni uradnik, ki slovenske frekvence v vrednosti več milijonov evrov brezplačno prepušča Hrvatom in Italijanom", objavilo neresnične in nepopolne navedbe v zvezi z delom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS ter njenega uslužbenca Igorja Fune. V podkrepitev številnim posplošenim trditvam o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih bil storil omenjeni uslužbenec, je v članku na kratko navedenih 6 primerov postopkov sprememb odločb o dodelitvi radijskih frekvenc oz. ODRF (Radio Ognjišče - 96,8 MHz, Radio Capris - 91,7 MHz, Radio Aktual - 98,4 MHz, Radio Ognjišče - 88,9 MHz in Radio City, Radio Capris - 107,9 MHz).

Preverljivo dejstvo je, da je uslužbenec agencije Igor Funa od šestih v članku navedenih primerov vodil samo enega (Radio Ognjišče - 88,9 MHz), v enem primeru (Radio Capris - 91,7 MHz) je bil eden od treh zaposlenih, ki so pripravljali odločbo, vse ostale primere so vodili drugi zaposleni. V primeru Radia Capris - 107,9 MHz je postopek v teku. Poleg tega ima omenjeni uslužbenec tri nadrejene, vključno z vsakokratnim direktorjem ali direktorico agencije, ki kot odgovorna oseba agencije podpisuje vse ODRF. Že samo zaradi teh dejstev omenjenemu uslužbencu ni mogoče očitati domnevno "sumljivih postopkov", "sistematičnega zmanjševanja slovenskih frekvenc" in posledično "odgovornosti, da so številne slovenske frekvence zasedle italijanske radijske postaje" ter vseh drugih domnevnih posledic, ki naj bi iz teh postopkov izhajale.

Ne držijo očitki o "brezplačnem prepuščanju slovenskih frekvenc Hrvatom in Italijanom", ki da lahko uporabljajo slovenske frekvence, s čimer naj bi Sloveniji nastala nepopravljiva škoda. Agencija podeljuje FM frekvence za oddajanje radijskih programov v Sloveniji preko javnih razpisov, na podlagi katerih izda ODRF. Za tako pridobljeno FM frekvenco imetniki ODRF v Sloveniji ne plačajo enkratnega nadomestila oziroma koncesnine. Sloveniji tako kot drugim državam pripada določena kvota frekvenc. Urejanje frekvenčnega prostora v obmejnih območjih natančno urejajo mednarodna pravila, ki temeljijo na pridobivanju soglasij in načelu vzajemnosti. S Hrvaško na tem področju ni težav. Znano dejstvo pa je, da so težave z Italijo, ki več let nezakonito podeljuje frekvence, ki so na obmejnem območju dodeljene Sloveniji. S takšnim nezakonitim ravnanjem Italije imajo težave praktično vse njene sosede. Preverljivo dejstvo je, da uslužbenec agencije Igor Funa kot tehnični ekspert agencije sodeluje v delovnih skupinah Mednarodne telekomunikacijske zveze in Evropske komisije, v katerih je agencija skupaj s predstavniki drugih prizadetih držav uspela internacionalizirati nedovoljena ravnanja Italije. Prav tako je član Medresorske delovne skupine za urejanje frekvenčnega spektra z Italijansko republiko, ki jo je leta 2012 ustanovila slovenska vlada.

Na dveh mestih v članku se pojavlja očitek o "zmanjševanju frekvenc", pri čemer ni jasno, kaj naj bi to pomenilo, ter očitek o "odvzemu frekvenc" slovenskim radijskim postajam. V zvezi s slednjim je treba pojasniti, da agencija v postopkih spremembe ODRF skladno s 57. členom ZEKom-1 lahko spremni ali odvzame oziroma ne dodeli več t.i. dodatne frekvence v primeru, ko razlog za dodelitev ne obstaja več. Dodatne so tiste frekvence, ki so jih imetniki ODRF dobili dodatno brez javnega razpisa zaradi odprave ali omilitve motenja sprejema. Namen dodelitve dodatne frekvence je skladno z zakonom zagotavljanje kakovostnejšega signala na območju, kjer je moten sprejem na primarni frekvenci, ki je bila podeljena z javnim razpisom.

V članku se mešata pojma pokritost in slišnost, saj naj bi omenjeni uslužbenec v nekaterih očitanih mu primerih radijskim postajam zmanjševal pokritost, v drugih pa slišnost. Treba je poudariti, da agencija v ODRF določi območje pokrivanja oziroma območje, v katerem je mogoče zagotoviti kakovosten sprejem. Slišnost označuje območje, v katerem je mogoče nek radijski program slišati. Območje slišnosti je praviloma precej večje od območja pokritosti, vendar v delu, ki se nahaja izven območja pokritosti, ni mogoče zagotoviti dovolj kakovostnega sprejema.

Ne drži posplošena trditev, da "gospod Funa daje strankam v postopku enodnevni rok za odgovor". V primeru, ki je naveden v članku, gre za naključen splet okoliščin. V konkretnem primeru je bil dokument pripravljen 26. 10. 2017 in odpremljen 27. 10. 2017. Ker je bil dokument vročen šele 2. 11. 2017, na kar agencija nima vpliva, je stranka dobila dodaten rok za odgovor.

mag. Tanja Muha

direktorica AKOS