Komentar

Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze

Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je  v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo nekaj večjem obsegu poslovanja namreč plačujejo precej milijonov manj davka na dobiček. Po oceni našega sodelavca Bineta Kordeža Slovenija s tem izgublja več denarja kot z vsem, kar je Finančna uprava pri Slovencih doslej našla v davčnih oazah ...

07.12.2017 23:11
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Henkel Slovenija   Zlatorog Maribor   davki   dobiček   transferne cene

Foto: Henkel Slovenija

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki.

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb, prevzetih s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda ni odveč preveriti, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov. Slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Pa poglejmo.

 

Henkel ima v Sloveniji proizvodnjo kozmetičnih izdelkov za slovenski in ostale trge celotnega koncerna. Druga dejavnosti pa je prodaja celotnega nabora izdelkov koncerna Henkel na slovenskem trgu ter na območju Balkana. Do leta 2013 so celotno poslovanje vodili preko ene družbe, nato pa so proizvodni del prenesli v samostojno družbo, prav tako v lasti Henklove družbe za jugovzhodno Evropo (Henkel CEE, Dunaj). Koncern Henkel je sicer prisoten na vseh celinah, zaposluje 50 tisoč ljudi ter realizira že skoraj 20 milijard evrov prihodkov (znesek v višini polovice slovenskega BDP-ja).

 

Za potrebe analize sem poslovanje razdelil na trgovski in proizvodni del. Glede na razpoložljive informacije sem ocenil stroške, ki so se nanašali na trgovino, vsi ostali pa so pripisani proizvodnji. Takšna razdelitev stroškov seveda ni absolutno točna, a vseeno zadostna za okvirno oceno rezultatov poslovanja obeh delov.

 

 

Prodaja in dobiček navzgor, davek navzdol

 

 

Za trgovinski del prodaje proizvodov družbe Henkel preko slovenskega podjetja je tako značilno, da narašča vse od leta 2005 - in sicer po kar stabilnih 8 odstotkov letno. Pri tem pa rast izvira samo iz prodaje na tujih trgih, medtem ko je prodaja v Sloveniji vseh zadnjih petnajst let približno enaka. Tudi dobiček iz tega dela dejavnosti postopno narašča, pri čemer bi ga lahko povečali še za "licenčnino" matičnemu podjetju. Matična družba namreč mariborski podružnici vsako leto zaračuna še okoli 3 milijone evrov licenčnine (davčno odbitni strošek) za svojo blagovno znamko. Zanimivo je, da so v letu 2012 zaračunali kar 15 milijonov evrov te licenčnine - najbrž ne zaradi večje vrednosti licenc, temveč zaradi prilagajanja rezultata (dobiček je bil zato 15 milijonov, davek pa za 2,5 milijona evrov nižji). Dejansko gre za dodatni zaslužek lastnika, ki ga v matično družbo prenaša preko izstavljene fakture za to "storitev" in je davčno odbitna postavka. Denimo, da ni sporna.

 

Precej drugačno sliko pa kažejo bilance proizvodnega dela. Do vključno leta 2014 so v družbi kupovali material za proizvodnjo ter matičnemu podjetju fakturirali gotove proizvode. Z letom 2015 pa so v koncernu prešli na model poslovanja poimenovan ONE!GSC (Global Supply Chain). V tem sistemu je mariborska kot tudi ostale proizvodne družbe samo še "toll manufacturer", kar pomeni, da matični družbi zaračunava samo še opravljeno storitev proizvodnje, material pa v celoti zagotavlja njihova posebna družba za te potrebe. Tak način poslovanja poznamo bolj po nemškem izrazu "lohnarbeit". Nedvomno so se zanj odločili zaradi racionalizacije ter večje dobičkonosnosti poslovanja v celotnem koncernu. Tudi zaradi tega so se verjetno v lanskem letnem poročilu pohvalili, da so dosegli "rekordne prodajne in finančne rezultate, saj je dobiček iz poslovanja prvič presegel 3 milijarde evrov".

 

 

 

Grafikon: Ocena poslovanja proizvodnega dela družbe Henkel Maribor.

 

Seveda s tem ni nič narobe. Za slovensko družbo je samo pozitivno, če celotni koncern dosega vse boljše rezultate, saj to omogoča tudi njen hitrejši razvoj. Vseeno pa iz zgornjega grafikona vidimo, da je sprememba nabavne politike prinesla tudi spremembo pri obračunu poslovanja ter dobička, ki ga je dosegala slovenska proizvodna enota. Slika prikazuje skupni obseg poslovanja (prihodkov) proizvodnega dela družbe ter strukturo teh prihodkov. Kot lepo vidimo, je obseg zaračunanih stroškov proizvodnje (stroški dela, potrošnega materiala, storitev ter "porabe" osnovnih sredstev oz. amortizacija) vseh zadnjih 15 let dokaj konstanten, z manjšo rastjo. Naraščala je tudi vrednost porabljenega materiala ter tudi zaslužka glede na prodajne cene proizvodov.

 

 

Ko dobiček izgine kot kafra

 

Od sredine leta 2015 pa so pričeli zaračunavati samo še storitev proizvodnje, "izginil" pa je tudi dobiček, ki so ga ob istem obsegu proizvodnje ustvarjali v Sloveniji do takrat. Kot so zapisali v letnem poročilu, je bil količinski obseg proizvodnje v mariborskem obratu lani celo višji kot leto poprej in glede na rezultate celotnega koncerna tudi ni videti, da bi se jim drastično znižale prodajne cene ter zaslužki. Brez velikih dilem lahko ugotovimo, da so se v koncernu odločili, da v Sloveniji ne bodo več izkazovali dobička pri proizvodnji (ter plačevali davka od tega).

 

Transferne cene za opravljeno storitev proizvodnje so preprosto prilagodili na nivo višine stroškov in dosedanji dobiček (in davek) se izkazuje v drugi državi. Pri tem je zanimivo, da so zadnja leta v Sloveniji sicer plačevali davek po stopnji 16 do 17 %, medtem ko ga je celotni koncern po 24-odstotni stopnji - le da drugje, verjetno v Avstriji ali Nemčiji.

 

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki. Zaradi tega vse zakonodaje zelo podrobno opredeljujejo transferne cene med proizvodnimi enotami v različnih državah, da ne bi preko njih prihajalo do neupravičenega prelivanja dohodkov. Tudi po slovenski zakonodaji je predvideno, da se "pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene ... z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (primerljive tržne cene)". Za primere kot je zaračunavanje storitev proizvodnje, se primerljive tržne cene določijo z "metodo dodatka na stroške". Ta mora biti določen v višini, "da zagotavlja ustrezen dobiček glede na opravljene funkcije ter s tem povezanimi vloženimi sredstvi in prevzetimi tveganji" (v kurzivi so navedbe iz veljavne zakonodaje).

 

Kaj je ustrezen dobiček, ki bi ga glede na veljavno slovensko zakonodajo in tudi mednarodne usmeritve morali obračunati (vkalkulirati) v slovenski proizvodnji Henkla, seveda ni preprosto določiti. Po izkazanem dobičku zadnjih let ter povprečnem dobičku celotnega koncerna (pa tudi primerljivih podjetij), bi se ta v lanskem letu moral gibati nekje med 30 in 40 milijoni višje, kot so ga dejansko prijavili. To je seveda samo okvirna ocena, a s precejšnjo verjetnostjo, ne daleč od resnice. Težji pa bo zalogaj ta znesek točno izračunati - v kolikor bo seveda FURS ocenil, da prihaja do odstopanj in kršenja veljavne zakonodaje. Glede na njihovo strogo tolmačenje zakonodaje v zadnjem času, gre v tem primeru za dokaj očiten primer zmanjševanja davčne osnove in plačila davka (denimo šest, sedem milijonov evrov letno). Seveda pa takšno preverjanje posega precej širše, v mednarodne odnose in marsikdo bo to lahko hitro ocenil kot odganjanje tujih vlagateljev.

 

Družba Henkel Slovenija je denimo samo v zadnjih desetih letih vseeno plačala v slovenski proračun kar 53 milijonov evrov davka na dobiček ter namenila 160 milijonov evrov za plače 700 zaposlenih (zopet 60 milijonov davka). Seveda pa to ne pomeni, da so v Sloveniji zaradi altruizma. V teh desetih letih so z uspešnim poslovanjem ustvarili kar 280 milijonov evrov prostega denarnega toka (po plačilu vseh davkov in plač). Od tega so 60 milijonov namenili za nove naložbe (investicije), 244 milijonov evrov pa nakazali lastniku v obliki dividend (razlika so spremembe v finančnih sredstvih). Vsekakor zaslužijo pohvalo za to uspešno poslovanje in tudi interes, da poslujejo v Sloveniji - vseeno pa to ne opravičuje nove poslovne politike, s katero so se odločili dobičke izkazovati na drugih lokacijah ter plačevati davke.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
1
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.132
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.947
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.548
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.891
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.229
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.246
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 981
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 941
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 985
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 910