Komentar

Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze

Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je  v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo nekaj večjem obsegu poslovanja namreč plačujejo precej milijonov manj davka na dobiček. Po oceni našega sodelavca Bineta Kordeža Slovenija s tem izgublja več denarja kot z vsem, kar je Finančna uprava pri Slovencih doslej našla v davčnih oazah ...

07.12.2017 23:11
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Henkel Slovenija   Zlatorog Maribor   davki   dobiček   transferne cene

Foto: Henkel Slovenija

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki.

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb, prevzetih s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda ni odveč preveriti, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov. Slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Pa poglejmo.

 

Henkel ima v Sloveniji proizvodnjo kozmetičnih izdelkov za slovenski in ostale trge celotnega koncerna. Druga dejavnosti pa je prodaja celotnega nabora izdelkov koncerna Henkel na slovenskem trgu ter na območju Balkana. Do leta 2013 so celotno poslovanje vodili preko ene družbe, nato pa so proizvodni del prenesli v samostojno družbo, prav tako v lasti Henklove družbe za jugovzhodno Evropo (Henkel CEE, Dunaj). Koncern Henkel je sicer prisoten na vseh celinah, zaposluje 50 tisoč ljudi ter realizira že skoraj 20 milijard evrov prihodkov (znesek v višini polovice slovenskega BDP-ja).

 

Za potrebe analize sem poslovanje razdelil na trgovski in proizvodni del. Glede na razpoložljive informacije sem ocenil stroške, ki so se nanašali na trgovino, vsi ostali pa so pripisani proizvodnji. Takšna razdelitev stroškov seveda ni absolutno točna, a vseeno zadostna za okvirno oceno rezultatov poslovanja obeh delov.

 

 

Prodaja in dobiček navzgor, davek navzdol

 

 

Za trgovinski del prodaje proizvodov družbe Henkel preko slovenskega podjetja je tako značilno, da narašča vse od leta 2005 - in sicer po kar stabilnih 8 odstotkov letno. Pri tem pa rast izvira samo iz prodaje na tujih trgih, medtem ko je prodaja v Sloveniji vseh zadnjih petnajst let približno enaka. Tudi dobiček iz tega dela dejavnosti postopno narašča, pri čemer bi ga lahko povečali še za "licenčnino" matičnemu podjetju. Matična družba namreč mariborski podružnici vsako leto zaračuna še okoli 3 milijone evrov licenčnine (davčno odbitni strošek) za svojo blagovno znamko. Zanimivo je, da so v letu 2012 zaračunali kar 15 milijonov evrov te licenčnine - najbrž ne zaradi večje vrednosti licenc, temveč zaradi prilagajanja rezultata (dobiček je bil zato 15 milijonov, davek pa za 2,5 milijona evrov nižji). Dejansko gre za dodatni zaslužek lastnika, ki ga v matično družbo prenaša preko izstavljene fakture za to "storitev" in je davčno odbitna postavka. Denimo, da ni sporna.

 

Precej drugačno sliko pa kažejo bilance proizvodnega dela. Do vključno leta 2014 so v družbi kupovali material za proizvodnjo ter matičnemu podjetju fakturirali gotove proizvode. Z letom 2015 pa so v koncernu prešli na model poslovanja poimenovan ONE!GSC (Global Supply Chain). V tem sistemu je mariborska kot tudi ostale proizvodne družbe samo še "toll manufacturer", kar pomeni, da matični družbi zaračunava samo še opravljeno storitev proizvodnje, material pa v celoti zagotavlja njihova posebna družba za te potrebe. Tak način poslovanja poznamo bolj po nemškem izrazu "lohnarbeit". Nedvomno so se zanj odločili zaradi racionalizacije ter večje dobičkonosnosti poslovanja v celotnem koncernu. Tudi zaradi tega so se verjetno v lanskem letnem poročilu pohvalili, da so dosegli "rekordne prodajne in finančne rezultate, saj je dobiček iz poslovanja prvič presegel 3 milijarde evrov".

 

 

 

Grafikon: Ocena poslovanja proizvodnega dela družbe Henkel Maribor.

 

Seveda s tem ni nič narobe. Za slovensko družbo je samo pozitivno, če celotni koncern dosega vse boljše rezultate, saj to omogoča tudi njen hitrejši razvoj. Vseeno pa iz zgornjega grafikona vidimo, da je sprememba nabavne politike prinesla tudi spremembo pri obračunu poslovanja ter dobička, ki ga je dosegala slovenska proizvodna enota. Slika prikazuje skupni obseg poslovanja (prihodkov) proizvodnega dela družbe ter strukturo teh prihodkov. Kot lepo vidimo, je obseg zaračunanih stroškov proizvodnje (stroški dela, potrošnega materiala, storitev ter "porabe" osnovnih sredstev oz. amortizacija) vseh zadnjih 15 let dokaj konstanten, z manjšo rastjo. Naraščala je tudi vrednost porabljenega materiala ter tudi zaslužka glede na prodajne cene proizvodov.

 

 

Ko dobiček izgine kot kafra

 

Od sredine leta 2015 pa so pričeli zaračunavati samo še storitev proizvodnje, "izginil" pa je tudi dobiček, ki so ga ob istem obsegu proizvodnje ustvarjali v Sloveniji do takrat. Kot so zapisali v letnem poročilu, je bil količinski obseg proizvodnje v mariborskem obratu lani celo višji kot leto poprej in glede na rezultate celotnega koncerna tudi ni videti, da bi se jim drastično znižale prodajne cene ter zaslužki. Brez velikih dilem lahko ugotovimo, da so se v koncernu odločili, da v Sloveniji ne bodo več izkazovali dobička pri proizvodnji (ter plačevali davka od tega).

 

Transferne cene za opravljeno storitev proizvodnje so preprosto prilagodili na nivo višine stroškov in dosedanji dobiček (in davek) se izkazuje v drugi državi. Pri tem je zanimivo, da so zadnja leta v Sloveniji sicer plačevali davek po stopnji 16 do 17 %, medtem ko ga je celotni koncern po 24-odstotni stopnji - le da drugje, verjetno v Avstriji ali Nemčiji.

 

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki. Zaradi tega vse zakonodaje zelo podrobno opredeljujejo transferne cene med proizvodnimi enotami v različnih državah, da ne bi preko njih prihajalo do neupravičenega prelivanja dohodkov. Tudi po slovenski zakonodaji je predvideno, da se "pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene ... z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (primerljive tržne cene)". Za primere kot je zaračunavanje storitev proizvodnje, se primerljive tržne cene določijo z "metodo dodatka na stroške". Ta mora biti določen v višini, "da zagotavlja ustrezen dobiček glede na opravljene funkcije ter s tem povezanimi vloženimi sredstvi in prevzetimi tveganji" (v kurzivi so navedbe iz veljavne zakonodaje).

 

Kaj je ustrezen dobiček, ki bi ga glede na veljavno slovensko zakonodajo in tudi mednarodne usmeritve morali obračunati (vkalkulirati) v slovenski proizvodnji Henkla, seveda ni preprosto določiti. Po izkazanem dobičku zadnjih let ter povprečnem dobičku celotnega koncerna (pa tudi primerljivih podjetij), bi se ta v lanskem letu moral gibati nekje med 30 in 40 milijoni višje, kot so ga dejansko prijavili. To je seveda samo okvirna ocena, a s precejšnjo verjetnostjo, ne daleč od resnice. Težji pa bo zalogaj ta znesek točno izračunati - v kolikor bo seveda FURS ocenil, da prihaja do odstopanj in kršenja veljavne zakonodaje. Glede na njihovo strogo tolmačenje zakonodaje v zadnjem času, gre v tem primeru za dokaj očiten primer zmanjševanja davčne osnove in plačila davka (denimo šest, sedem milijonov evrov letno). Seveda pa takšno preverjanje posega precej širše, v mednarodne odnose in marsikdo bo to lahko hitro ocenil kot odganjanje tujih vlagateljev.

 

Družba Henkel Slovenija je denimo samo v zadnjih desetih letih vseeno plačala v slovenski proračun kar 53 milijonov evrov davka na dobiček ter namenila 160 milijonov evrov za plače 700 zaposlenih (zopet 60 milijonov davka). Seveda pa to ne pomeni, da so v Sloveniji zaradi altruizma. V teh desetih letih so z uspešnim poslovanjem ustvarili kar 280 milijonov evrov prostega denarnega toka (po plačilu vseh davkov in plač). Od tega so 60 milijonov namenili za nove naložbe (investicije), 244 milijonov evrov pa nakazali lastniku v obliki dividend (razlika so spremembe v finančnih sredstvih). Vsekakor zaslužijo pohvalo za to uspešno poslovanje in tudi interes, da poslujejo v Sloveniji - vseeno pa to ne opravičuje nove poslovne politike, s katero so se odločili dobičke izkazovati na drugih lokacijah ter plačevati davke.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608