Komentar

Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze

Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je  v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo nekaj večjem obsegu poslovanja namreč plačujejo precej milijonov manj davka na dobiček. Po oceni našega sodelavca Bineta Kordeža Slovenija s tem izgublja več denarja kot z vsem, kar je Finančna uprava pri Slovencih doslej našla v davčnih oazah ...

07.12.2017 23:11
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Henkel Slovenija   Zlatorog Maribor   davki   dobiček   transferne cene

Foto: Henkel Slovenija

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki.

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb, prevzetih s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda ni odveč preveriti, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov. Slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Pa poglejmo.

 

Henkel ima v Sloveniji proizvodnjo kozmetičnih izdelkov za slovenski in ostale trge celotnega koncerna. Druga dejavnosti pa je prodaja celotnega nabora izdelkov koncerna Henkel na slovenskem trgu ter na območju Balkana. Do leta 2013 so celotno poslovanje vodili preko ene družbe, nato pa so proizvodni del prenesli v samostojno družbo, prav tako v lasti Henklove družbe za jugovzhodno Evropo (Henkel CEE, Dunaj). Koncern Henkel je sicer prisoten na vseh celinah, zaposluje 50 tisoč ljudi ter realizira že skoraj 20 milijard evrov prihodkov (znesek v višini polovice slovenskega BDP-ja).

 

Za potrebe analize sem poslovanje razdelil na trgovski in proizvodni del. Glede na razpoložljive informacije sem ocenil stroške, ki so se nanašali na trgovino, vsi ostali pa so pripisani proizvodnji. Takšna razdelitev stroškov seveda ni absolutno točna, a vseeno zadostna za okvirno oceno rezultatov poslovanja obeh delov.

 

 

Prodaja in dobiček navzgor, davek navzdol

 

 

Za trgovinski del prodaje proizvodov družbe Henkel preko slovenskega podjetja je tako značilno, da narašča vse od leta 2005 - in sicer po kar stabilnih 8 odstotkov letno. Pri tem pa rast izvira samo iz prodaje na tujih trgih, medtem ko je prodaja v Sloveniji vseh zadnjih petnajst let približno enaka. Tudi dobiček iz tega dela dejavnosti postopno narašča, pri čemer bi ga lahko povečali še za "licenčnino" matičnemu podjetju. Matična družba namreč mariborski podružnici vsako leto zaračuna še okoli 3 milijone evrov licenčnine (davčno odbitni strošek) za svojo blagovno znamko. Zanimivo je, da so v letu 2012 zaračunali kar 15 milijonov evrov te licenčnine - najbrž ne zaradi večje vrednosti licenc, temveč zaradi prilagajanja rezultata (dobiček je bil zato 15 milijonov, davek pa za 2,5 milijona evrov nižji). Dejansko gre za dodatni zaslužek lastnika, ki ga v matično družbo prenaša preko izstavljene fakture za to "storitev" in je davčno odbitna postavka. Denimo, da ni sporna.

 

Precej drugačno sliko pa kažejo bilance proizvodnega dela. Do vključno leta 2014 so v družbi kupovali material za proizvodnjo ter matičnemu podjetju fakturirali gotove proizvode. Z letom 2015 pa so v koncernu prešli na model poslovanja poimenovan ONE!GSC (Global Supply Chain). V tem sistemu je mariborska kot tudi ostale proizvodne družbe samo še "toll manufacturer", kar pomeni, da matični družbi zaračunava samo še opravljeno storitev proizvodnje, material pa v celoti zagotavlja njihova posebna družba za te potrebe. Tak način poslovanja poznamo bolj po nemškem izrazu "lohnarbeit". Nedvomno so se zanj odločili zaradi racionalizacije ter večje dobičkonosnosti poslovanja v celotnem koncernu. Tudi zaradi tega so se verjetno v lanskem letnem poročilu pohvalili, da so dosegli "rekordne prodajne in finančne rezultate, saj je dobiček iz poslovanja prvič presegel 3 milijarde evrov".

 

 

 

Grafikon: Ocena poslovanja proizvodnega dela družbe Henkel Maribor.

 

Seveda s tem ni nič narobe. Za slovensko družbo je samo pozitivno, če celotni koncern dosega vse boljše rezultate, saj to omogoča tudi njen hitrejši razvoj. Vseeno pa iz zgornjega grafikona vidimo, da je sprememba nabavne politike prinesla tudi spremembo pri obračunu poslovanja ter dobička, ki ga je dosegala slovenska proizvodna enota. Slika prikazuje skupni obseg poslovanja (prihodkov) proizvodnega dela družbe ter strukturo teh prihodkov. Kot lepo vidimo, je obseg zaračunanih stroškov proizvodnje (stroški dela, potrošnega materiala, storitev ter "porabe" osnovnih sredstev oz. amortizacija) vseh zadnjih 15 let dokaj konstanten, z manjšo rastjo. Naraščala je tudi vrednost porabljenega materiala ter tudi zaslužka glede na prodajne cene proizvodov.

 

 

Ko dobiček izgine kot kafra

 

Od sredine leta 2015 pa so pričeli zaračunavati samo še storitev proizvodnje, "izginil" pa je tudi dobiček, ki so ga ob istem obsegu proizvodnje ustvarjali v Sloveniji do takrat. Kot so zapisali v letnem poročilu, je bil količinski obseg proizvodnje v mariborskem obratu lani celo višji kot leto poprej in glede na rezultate celotnega koncerna tudi ni videti, da bi se jim drastično znižale prodajne cene ter zaslužki. Brez velikih dilem lahko ugotovimo, da so se v koncernu odločili, da v Sloveniji ne bodo več izkazovali dobička pri proizvodnji (ter plačevali davka od tega).

 

Transferne cene za opravljeno storitev proizvodnje so preprosto prilagodili na nivo višine stroškov in dosedanji dobiček (in davek) se izkazuje v drugi državi. Pri tem je zanimivo, da so zadnja leta v Sloveniji sicer plačevali davek po stopnji 16 do 17 %, medtem ko ga je celotni koncern po 24-odstotni stopnji - le da drugje, verjetno v Avstriji ali Nemčiji.

 

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki. Zaradi tega vse zakonodaje zelo podrobno opredeljujejo transferne cene med proizvodnimi enotami v različnih državah, da ne bi preko njih prihajalo do neupravičenega prelivanja dohodkov. Tudi po slovenski zakonodaji je predvideno, da se "pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene ... z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (primerljive tržne cene)". Za primere kot je zaračunavanje storitev proizvodnje, se primerljive tržne cene določijo z "metodo dodatka na stroške". Ta mora biti določen v višini, "da zagotavlja ustrezen dobiček glede na opravljene funkcije ter s tem povezanimi vloženimi sredstvi in prevzetimi tveganji" (v kurzivi so navedbe iz veljavne zakonodaje).

 

Kaj je ustrezen dobiček, ki bi ga glede na veljavno slovensko zakonodajo in tudi mednarodne usmeritve morali obračunati (vkalkulirati) v slovenski proizvodnji Henkla, seveda ni preprosto določiti. Po izkazanem dobičku zadnjih let ter povprečnem dobičku celotnega koncerna (pa tudi primerljivih podjetij), bi se ta v lanskem letu moral gibati nekje med 30 in 40 milijoni višje, kot so ga dejansko prijavili. To je seveda samo okvirna ocena, a s precejšnjo verjetnostjo, ne daleč od resnice. Težji pa bo zalogaj ta znesek točno izračunati - v kolikor bo seveda FURS ocenil, da prihaja do odstopanj in kršenja veljavne zakonodaje. Glede na njihovo strogo tolmačenje zakonodaje v zadnjem času, gre v tem primeru za dokaj očiten primer zmanjševanja davčne osnove in plačila davka (denimo šest, sedem milijonov evrov letno). Seveda pa takšno preverjanje posega precej širše, v mednarodne odnose in marsikdo bo to lahko hitro ocenil kot odganjanje tujih vlagateljev.

 

Družba Henkel Slovenija je denimo samo v zadnjih desetih letih vseeno plačala v slovenski proračun kar 53 milijonov evrov davka na dobiček ter namenila 160 milijonov evrov za plače 700 zaposlenih (zopet 60 milijonov davka). Seveda pa to ne pomeni, da so v Sloveniji zaradi altruizma. V teh desetih letih so z uspešnim poslovanjem ustvarili kar 280 milijonov evrov prostega denarnega toka (po plačilu vseh davkov in plač). Od tega so 60 milijonov namenili za nove naložbe (investicije), 244 milijonov evrov pa nakazali lastniku v obliki dividend (razlika so spremembe v finančnih sredstvih). Vsekakor zaslužijo pohvalo za to uspešno poslovanje in tudi interes, da poslujejo v Sloveniji - vseeno pa to ne opravičuje nove poslovne politike, s katero so se odločili dobičke izkazovati na drugih lokacijah ter plačevati davke.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
5
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,273
02/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,312
03/
Zaradi izsiljevanja obsojeni Vladimir Vodušek zdaj očita "reketiranje" Bojanu Požarju in trdi, da je samo od Telekoma pokasiral 120.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 1,605
04/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,659
05/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,681
06/
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,574
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,143
08/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,247
09/
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 689
10/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,416