Komentar

Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze

Analizirali smo poslovanje družbe Henkel Slovenija, kjer je  v zadnjih letih prišlo do pomembnih sprememb - ob enakem ali celo nekaj večjem obsegu poslovanja namreč plačujejo precej milijonov manj davka na dobiček. Po oceni našega sodelavca Bineta Kordeža Slovenija s tem izgublja več denarja kot z vsem, kar je Finančna uprava pri Slovencih doslej našla v davčnih oazah ...

07.12.2017 23:11
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Henkel Slovenija   Zlatorog Maribor   davki   dobiček   transferne cene

Foto: Henkel Slovenija

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki.

Tovarna pralnih praškov Zlatorog Maribor je bila ena prvih slovenskih družb, prevzetih s strani tujih investitorjev. Kupec je bil mednarodni koncern Henkel, ki je v Sloveniji ustanovil podjetje že leta 1990 in nadaljeval proizvodnjo v obratih Zlatoroga. Nedavno je zaokrožila informacija, da so v slovenski družbi močno zmanjšali obseg poslovanja ter dobiček in seveda ni odveč preveriti, kaj se s to družbo dogaja. Dejansko so še leta 2014 izkazovali kar 54 milijonov evrov celotnega dobička in plačali 8,8 milijona davka od dobička, lani pa je dobiček padel na slabih 12 milijonov evrov. Slovenskemu proračunu so plačali kar 7 milijonov evrov manj. So se poslabšali pogoji poslovanja, zmanjšal obseg ali kaj drugega? Pa poglejmo.

 

Henkel ima v Sloveniji proizvodnjo kozmetičnih izdelkov za slovenski in ostale trge celotnega koncerna. Druga dejavnosti pa je prodaja celotnega nabora izdelkov koncerna Henkel na slovenskem trgu ter na območju Balkana. Do leta 2013 so celotno poslovanje vodili preko ene družbe, nato pa so proizvodni del prenesli v samostojno družbo, prav tako v lasti Henklove družbe za jugovzhodno Evropo (Henkel CEE, Dunaj). Koncern Henkel je sicer prisoten na vseh celinah, zaposluje 50 tisoč ljudi ter realizira že skoraj 20 milijard evrov prihodkov (znesek v višini polovice slovenskega BDP-ja).

 

Za potrebe analize sem poslovanje razdelil na trgovski in proizvodni del. Glede na razpoložljive informacije sem ocenil stroške, ki so se nanašali na trgovino, vsi ostali pa so pripisani proizvodnji. Takšna razdelitev stroškov seveda ni absolutno točna, a vseeno zadostna za okvirno oceno rezultatov poslovanja obeh delov.

 

 

Prodaja in dobiček navzgor, davek navzdol

 

 

Za trgovinski del prodaje proizvodov družbe Henkel preko slovenskega podjetja je tako značilno, da narašča vse od leta 2005 - in sicer po kar stabilnih 8 odstotkov letno. Pri tem pa rast izvira samo iz prodaje na tujih trgih, medtem ko je prodaja v Sloveniji vseh zadnjih petnajst let približno enaka. Tudi dobiček iz tega dela dejavnosti postopno narašča, pri čemer bi ga lahko povečali še za "licenčnino" matičnemu podjetju. Matična družba namreč mariborski podružnici vsako leto zaračuna še okoli 3 milijone evrov licenčnine (davčno odbitni strošek) za svojo blagovno znamko. Zanimivo je, da so v letu 2012 zaračunali kar 15 milijonov evrov te licenčnine - najbrž ne zaradi večje vrednosti licenc, temveč zaradi prilagajanja rezultata (dobiček je bil zato 15 milijonov, davek pa za 2,5 milijona evrov nižji). Dejansko gre za dodatni zaslužek lastnika, ki ga v matično družbo prenaša preko izstavljene fakture za to "storitev" in je davčno odbitna postavka. Denimo, da ni sporna.

 

Precej drugačno sliko pa kažejo bilance proizvodnega dela. Do vključno leta 2014 so v družbi kupovali material za proizvodnjo ter matičnemu podjetju fakturirali gotove proizvode. Z letom 2015 pa so v koncernu prešli na model poslovanja poimenovan ONE!GSC (Global Supply Chain). V tem sistemu je mariborska kot tudi ostale proizvodne družbe samo še "toll manufacturer", kar pomeni, da matični družbi zaračunava samo še opravljeno storitev proizvodnje, material pa v celoti zagotavlja njihova posebna družba za te potrebe. Tak način poslovanja poznamo bolj po nemškem izrazu "lohnarbeit". Nedvomno so se zanj odločili zaradi racionalizacije ter večje dobičkonosnosti poslovanja v celotnem koncernu. Tudi zaradi tega so se verjetno v lanskem letnem poročilu pohvalili, da so dosegli "rekordne prodajne in finančne rezultate, saj je dobiček iz poslovanja prvič presegel 3 milijarde evrov".

 

 

 

Grafikon: Ocena poslovanja proizvodnega dela družbe Henkel Maribor.

 

Seveda s tem ni nič narobe. Za slovensko družbo je samo pozitivno, če celotni koncern dosega vse boljše rezultate, saj to omogoča tudi njen hitrejši razvoj. Vseeno pa iz zgornjega grafikona vidimo, da je sprememba nabavne politike prinesla tudi spremembo pri obračunu poslovanja ter dobička, ki ga je dosegala slovenska proizvodna enota. Slika prikazuje skupni obseg poslovanja (prihodkov) proizvodnega dela družbe ter strukturo teh prihodkov. Kot lepo vidimo, je obseg zaračunanih stroškov proizvodnje (stroški dela, potrošnega materiala, storitev ter "porabe" osnovnih sredstev oz. amortizacija) vseh zadnjih 15 let dokaj konstanten, z manjšo rastjo. Naraščala je tudi vrednost porabljenega materiala ter tudi zaslužka glede na prodajne cene proizvodov.

 

 

Ko dobiček izgine kot kafra

 

Od sredine leta 2015 pa so pričeli zaračunavati samo še storitev proizvodnje, "izginil" pa je tudi dobiček, ki so ga ob istem obsegu proizvodnje ustvarjali v Sloveniji do takrat. Kot so zapisali v letnem poročilu, je bil količinski obseg proizvodnje v mariborskem obratu lani celo višji kot leto poprej in glede na rezultate celotnega koncerna tudi ni videti, da bi se jim drastično znižale prodajne cene ter zaslužki. Brez velikih dilem lahko ugotovimo, da so se v koncernu odločili, da v Sloveniji ne bodo več izkazovali dobička pri proizvodnji (ter plačevali davka od tega).

 

Transferne cene za opravljeno storitev proizvodnje so preprosto prilagodili na nivo višine stroškov in dosedanji dobiček (in davek) se izkazuje v drugi državi. Pri tem je zanimivo, da so zadnja leta v Sloveniji sicer plačevali davek po stopnji 16 do 17 %, medtem ko ga je celotni koncern po 24-odstotni stopnji - le da drugje, verjetno v Avstriji ali Nemčiji.

 

Davčna zakonodaja vseh držav v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Smernice OECD) predvideva, da se dobiček izkazuje tam, kjer se ustvarja in tam plačujejo tudi davki. Zaradi tega vse zakonodaje zelo podrobno opredeljujejo transferne cene med proizvodnimi enotami v različnih državah, da ne bi preko njih prihajalo do neupravičenega prelivanja dohodkov. Tudi po slovenski zakonodaji je predvideno, da se "pri ugotavljanju prihodkov zavezanca upoštevajo transferne cene ... z upoštevanjem cen takih ali primerljivih sredstev ali storitev, ki se v enakih ali primerljivih okoliščinah dosežejo ali bi se dosegle na trgu med nepovezanimi osebami (primerljive tržne cene)". Za primere kot je zaračunavanje storitev proizvodnje, se primerljive tržne cene določijo z "metodo dodatka na stroške". Ta mora biti določen v višini, "da zagotavlja ustrezen dobiček glede na opravljene funkcije ter s tem povezanimi vloženimi sredstvi in prevzetimi tveganji" (v kurzivi so navedbe iz veljavne zakonodaje).

 

Kaj je ustrezen dobiček, ki bi ga glede na veljavno slovensko zakonodajo in tudi mednarodne usmeritve morali obračunati (vkalkulirati) v slovenski proizvodnji Henkla, seveda ni preprosto določiti. Po izkazanem dobičku zadnjih let ter povprečnem dobičku celotnega koncerna (pa tudi primerljivih podjetij), bi se ta v lanskem letu moral gibati nekje med 30 in 40 milijoni višje, kot so ga dejansko prijavili. To je seveda samo okvirna ocena, a s precejšnjo verjetnostjo, ne daleč od resnice. Težji pa bo zalogaj ta znesek točno izračunati - v kolikor bo seveda FURS ocenil, da prihaja do odstopanj in kršenja veljavne zakonodaje. Glede na njihovo strogo tolmačenje zakonodaje v zadnjem času, gre v tem primeru za dokaj očiten primer zmanjševanja davčne osnove in plačila davka (denimo šest, sedem milijonov evrov letno). Seveda pa takšno preverjanje posega precej širše, v mednarodne odnose in marsikdo bo to lahko hitro ocenil kot odganjanje tujih vlagateljev.

 

Družba Henkel Slovenija je denimo samo v zadnjih desetih letih vseeno plačala v slovenski proračun kar 53 milijonov evrov davka na dobiček ter namenila 160 milijonov evrov za plače 700 zaposlenih (zopet 60 milijonov davka). Seveda pa to ne pomeni, da so v Sloveniji zaradi altruizma. V teh desetih letih so z uspešnim poslovanjem ustvarili kar 280 milijonov evrov prostega denarnega toka (po plačilu vseh davkov in plač). Od tega so 60 milijonov namenili za nove naložbe (investicije), 244 milijonov evrov pa nakazali lastniku v obliki dividend (razlika so spremembe v finančnih sredstvih). Vsekakor zaslužijo pohvalo za to uspešno poslovanje in tudi interes, da poslujejo v Sloveniji - vseeno pa to ne opravičuje nove poslovne politike, s katero so se odločili dobičke izkazovati na drugih lokacijah ter plačevati davke.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Rusija je država, ki podpira terorizem
11
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.150
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.969
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.903
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.507
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.709
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 952
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.368
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 700
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 861