Komentar

Špansko zaničevanje Kataloncev pred volitvami 21. decembra se stopnjuje: zdaj je prepovedana celo rumena barva!

Vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ne govori se o brezposelnosti ali o korupciji. Če Katalonija res želi stopiti na samostojno pot, potrebuje več kot le majavo večino v parlamentu in do nje lahko pride le s privlačnim projektom, ki bo za seboj potegnil še koga. In če naj bi Katalonija po mnenju unionistov ostala v Španiji, bi se slednja morala lotiti temeljite prenove "frankistične" ustave iz leta 1978.

08.12.2017 11:34
Piše: Alenka Vrečar
Ključne besede:   Katalonija   Španija   volitve   21. december   Carles Puigdemont

Foto: Twitter

Španski režim z zaprtimi katalonskimi politiki ravna podobno kot so v preteklosti ravnali z baskovskimi teroristi.

Proti pričakovanjem se je šestega decembra, ravno na praznik španske ustave in dan pred rumeno manifestacijo v Bruslju, na naslovnicah španskih in katalonskih časopisov znašlo špansko sodstvo, ki se je odločilo za umik mednarodne tiralice zoper Carlesa Puigdemonta, stotridesetega predsednika Generalitat in preostale štiri ministre v izgnanstvu. Kaj to pomeni za volino kampanjo, ki se je začela ta teden? Vsekakor je za vsakogar s ščepcem soli v glavi jasno, da je Španija uvidela, da jo lahko odločitev belgijskega sodišča spravi v neprijeten položaj, kajti sodnik naj bi se nagibal k opustitvi najhujše obtožbe, upora, nasprotno pa so tega obtoženi vsi preostali člani katalonske vlade. Šest jih je ta ponedeljek lahko zapustilo madridske zapore proti plačilu varščine, podpredsednik vlade Oriol Junqueras in notranji minister Joaquim Forn ter oba predsednika civilnih združenj pa ostajajo v preventivnem priporu, menda zaradi nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, saj bi lahko znova prišlo do izbruha nasilja (!). Seveda je nalog za aretacijo petih politikov v izgnanstvu še vedno veljaven v Španiji, kar pomeni, da jih bodo v trenutku, ko pričnejo svoj poslanski mandat, strpali v zapor. Vse te poteze so del nove strategije sodstva, ki je vseh dvaindvajset obtožnic združilo na vrhovnem sodišču z utemeljitvijo, da gre za sum kolektivnega kaznivega dejanja. No, vrhovno sodišče je za vsa ta kazniva dejanja menda vsaj pristojno. Težko pa bi trdili, da je povsem nepristransko, saj po besedah sodnika Pabla Llarene nočejo, da bi se Puigdemont okoristil z odločitvijo belgijskega sodišča. Odločitev, ki bi vsekakor vplivala na potek volilne kampanje.

 

Prav za secesioniste so te volitve bistvenega pomena, saj se ob morebitni zmagi unionistov ne obeta nič dobrega. Kar naravnost se v zadnjih tednih govori o posegih v model katalonskega javnega šolstva, ki ga je treba "korigirati", in o zaprtju javne televizije ter njenem ponovnem odprtju z "normalnimi in pluralno mislečimi ljudmi". Španska vlada stopetinpetdeseti člen ustave izkorišča zato, da po hitrem postopku postori vse, česar prej ni mogla. Volilna komisija prikimava neštetim prijavam unionističnih strank. Tako je dobesedno prepovedana rumena barva – simbol podpore zaprtim politikom. Katalonski javni televiziji so prepovedali govoriti o "predsedniku Puigdemontu v izgnanstvu" in "zaprtih ministrih", češ da s tem ustvarjajo paralelno resničnost. Odstranjujejo se številni plakati v podporo političnim zapornikom, češ da le-teh ni, v isti sapi pa se od odstavljenih ministrov zahteva, da priznajo veljavnost 155. člena ustave, če želijo zapustiti svojo celico, ki je na stotine kilometrov oddaljena od Katalonije. Tako so v preteklosti ravnali z baskovskimi teroristi ... 

 

A to je le ena od nevarnosti, ki jo s seboj prinaša zmaga t. i. tihe večine. Druga in veliko bolj boleča nevarnost je dejstvo, da bi se razočaranje po neverjetni mobilizaciji ljudi na referendumu 1. oktobra in neuspelem poskusu razglasitve neodvisnosti lahko pretvorilo v slab volilni rezultat secesionsitičnega bloka in tako utemeljilo očitke unionistov o prirejanju referendumskih rezultatov, odsotnosti zanesljivega volilnega imenika in možnosti večkratnega glasovanja. Bili bi tarča posmeha celotne Španije, češ "saj smo vedeli, da jih ni toliko". Tarča posmeha celotne Evrope. In katalonskega procesa bi bilo v hipu konec. A javnomnenjske raziskave tega zaenkrat ne potrjujejo. Oba bloka sta skoraj izenačena, najnovejša raziskava časnika El Periódico pa celo kaže, da sta tako najmočnejši sili bloka za neodvisnost, leva Esquerra Republicana de Catalunya (ERC) in lista predsednika Puigdemonta Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), kot tudi unionistični Cuidadanos in Partit Socialista de Catalunya (PSC), izenačeni, svoj rezultat pa bi poslabšali tako skrajno leva Candidatura d'Unitat Popular (CUP) kot tudi Partit Popular (PP), ki bi bila tako najšibkejša sila v katalonskem parlamentu. Absolutni večini pa so vendarle znova bližje secesionisti, ki ne odstopajo od svojega cilja. A v vladajoči v Madridu so že konec oktobra posvarili, da se bodo konkretna dejanja v tej smeri končala s ponovno uveljavitvijo 155. člena.

 

Ne eni ne drugi sicer zares pomembnim stvarem ne posvečajo pozornosti, vse se vrti le okrog boja za ali proti neodvisnosti. Ne govori se o tem, da je španska pokojninska blagajna v rdečih številkah, ne govori se o brezposelnosti ali o korupciji. Če Katalonija res želi stopiti na samostojno pot, potrebuje več kot le majavo večino v parlamentu in do nje lahko pride le s privlačnim projektom, ki bo za seboj potegnil še koga. In če naj bi po mnenju unionistov ostala v Španiji, bi se le-ta morala lotiti temeljite prenove ustave iz leta 1978. Po mnenju uglednega strokovnjaka za ustavno pravo Javierja Péreza Roya je taka reforma sicer praktično nemogoča, saj ustava temelji na parlamentarni bipolarnosti med ljudsko stranko (PP) in socialisti (PSOE) in s sestavo senata zapira vsakršno možnost federalni državi. In seveda se vladajoča PP temu ne bo prostovoljno odpovedala ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,269
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,105
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,748
04/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,632
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,514
06/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 923
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,071
08/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,792
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,195
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,541