Komentar

Antigona razširja prostor svobode, razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve

Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo začelo naglo izgubljati metafizično povezavo z onostranstvom. Vedno več je bilo priložnosti, da smo od blizu gledali žalost in vedno manj smo videli strukturnega tragičnega razumevanja. Tragedija ni žalost. Ni tragično, če se komu kaj grozljivega zgodi, tragično je religiozni kompleks človeškega, skupno občutenje kot del kozmičnega reda.

09.12.2017 23:41
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Antigona   Sofokles   Dominik Smole   Dragan Živadinov   tragedija

Zastopa svojega mrtvega brata, ki je bil ubit na napačni strani zgodovine. Antigona nasprotuje državnemu ukazu in zastopa pravico mrtvega brata, da je pokopan. Ali naj tudi mrtvi spoštujejo zakone? Predvsem pa izhaja iz svoje dosledne vztrajnosti in želje po miru.

Vse življenje sem pred premiero, dobesedno. Gledališka vaja pa je moja molitev. V predstavi, ki je pred menoj, uprizarjam tragedijo. Tako to je. Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Tragična protagonistka, ki iz davno preminulih mitskih dni prihaja v našo visokomodernistično stvarnost, nam poje ritmizirano pesem o polomu človeškosti. Zaradi svoje velike izgube izzove samovoljne sile, da proti njej sprožijo agresijo. V avditoriju pa se med tem sprožijo procesi istovetenja. Pretirana uporaba sile in moči razgrajuje človekove dobre namere. V naši stvarnosti bi se nosilka drame brez večjih težav izognila konfliktu. Usedla bi se na letalo in se skrila pred patološko božjastnostjo sile. Pa se ne! Anarhisti radi rečemo: vrzimo v zrak stvarnost, potem pa poglejmo in se čudimo božjemu načrtu. Tudi zato, ker v visokomodernističnem svetu nismo ničemur zavezani.

 

 

Ostri spori in nova načela

 

Vsemu navkljub menim, da je več kot smiselno, da skupnost vsaj enkrat na leto pristopi k uprizarjanju tragedije, da se zbere okrog njenega večtisočletnega spomina. Več kot smiselno je pogledati v grleno večnost tragedije. Protagonisti nam tako uprizarjajo svoje religiozno-etične predstave o svetu, predvsem pa nam relativizirajo ustaljene predstave, ki nam jih je uzakonil svet nenehne nadvlade in zapovedanega nasilja. Tragična protagonistka s svojimi kletvami blati sprevrženosti nosilcev oblasti. Tako se ti vsaj enkrat na leto prepoznajo v umetniško-religiozni interpretaciji. Prepoznajo se v svoji patološki zločinskosti. Kletve so izvržene v gobce odločevalcev, ki poleg mrtvih lastninijo tudi življenja živih. Prevelika moč posameznika je pripeljala do tragične izbire in predvsem zmote. Tragična občutljivost nam proizvaja občutek žalosti in groze ter nas spodbuja, da brez kakršnihkoli strahov in tabujev pogledamo katastrofi pogumno v obraz!

 

 

Nove različice

 

Pred desetimi leti sem v svoji gledališki biografiji prvič dokončno vstopil v svet renesančnih dramskih modelov. S tremi elizabetinskimi tragedijami sem procesiral ikonične avtorje tega obdobja - rane, visoke in pozne renesanse. Toda ne z njihovimi besedili, temveč z njimi samimi, dramatiki kot protagonisti besedil: Cristopherjem Marlowom zaradi Fausta, mladim Williamom Shakespearjem zaradi Riharda III. in Benom Jonsonom zaradi Alkimista. Po elizabetinski trilogiji sem se pred dvema letoma odločil, da bom procesiral trilogijo antičnih tragedinj: Antigone, Elektre in Ifigenije. Po dveh letih priprav je nastopil čas, da nam s svojo poetsko maso z odra spregovori Antigona.

 

Rasel sem v neposredni bližini Dominika Smoleta in njegove slavne Antigone, bil sem sodobnik Dušana Jovanovića in Slavoja Žižka. Tako sem prek Sofokla seštel metafizične razloge, da je Antigona spregovorila tudi v mojem jeziku. Nikakor ne v obliki drame ali dramatike, temveč v obliki tekstovne mase, ki sem jo s pomočjo igralcev organiziral v prizore.

 

Neplačan oglas: Oglejte si predstavo Orgija, ki jo uprizarjajo v gledališču Glej. Predstava konstruira in konceptualizira nečisto naravo prostora med avditorijem in scenskim prostorom na tak način, da je vse seksualno v predstavi izgovorjeno na tako izurjen način, da postane gledališki jezik vzvišeno čist. Konec oglasa!

 

 

Nenehna Antigona

 

Vse v tragediji se odvija v odnosu med čistim in nečistim. Tragedijo proizvajamo tudi zato, ker z njo poskušamo zgraditi skupni občutek poguma ter spodbuditi skupnost, da prepreči prerokovano katastrofičnost. Pravzaprav se človeško upre konceptu božjega. To pa je že velik odmik od preddoločenosti. Mogoče tragedija celo zavestno pristane na smrt.

 

 

Brezupno in uničujoče

 

Vrnimo se k začetku današnje refleksije. Antigona, naša tragična protagonistka, prihaja do nas neposredno z roba mitskega sveta. Njen konflikt s Kreonom postane za skupnost stvarnost vseh stvarnosti. V tragediji je mnogokrat razvidno, da se je človek rodil v mračen svet, prepoln agresije in izključujočih sil. Tudi Antigona se sooča z njim, toda skozi tragični proces postopoma prehaja v univerzalnost. Antigona ni visoka pesem obupa, saj premaga obrednost, kar je najtežje. Samo poglejte njeno tragično, skoraj moderno, domala ekspresionistično masko.

 

 

Obredna tragedija

 

Pred nami je zahteven problem, ki se ga ne bomo na noben način ustrašili, saj smo v komentarju, ki tako ali tako od bralca zahteva določen napor. Moja predstava Nenehna Antigona ni preprosta shizma, temveč zahtevna etično-estetska verzija Antigone. V novem veku je človeštvo začelo naglo izgubljati metafizično povezavo z onostranstvom. Vedno več je bilo priložnosti, da smo od blizu gledali žalost in vedno manj smo videli strukturnega tragičnega razumevanja. Tragedija ni žalost. Ni tragično, če se komu kaj grozljivega zgodi, tragično je religiozni kompleks človeškega, skupno občutenje kot del kozmičnega reda.

 

Tragično zrenje Antigone vznikne iz njene neizprosne drže, prvič kot čutno prepoznavanje lastne pozicije v svetu in drugič kot dosledno spremljanje človekove živosti. Zastopa svojega mrtvega brata, ki je bil ubit na napačni strani zgodovine. Antigona nasprotuje državnemu ukazu in zastopa pravico mrtvega brata, da je pokopan. Ali naj tudi mrtvi spoštujejo zakone? Predvsem pa izhaja iz svoje dosledne vztrajnosti in želje po miru. Seveda je Antigona kot vsaka tragična persona zaslepljena zaradi svoje neizprosne drže. No, je le delno zaslepljena. Avditorij gleda v njej pozicijo radikalne etike, ki jo zastopa v svetu živih in mrtvih skupaj s sestro Ismeno, ki ji sledi fascinantno in natančno kot senca. Tukaj se Smoletova Antigona razlikuje od Sofoklejeve, a pretehtano in odmerjeno. Antigonina nenehna energija in nenehna vztrajnost preideta na tako visoko raven doživljanja, da postane nevarna sama sebi. Njeno ogrožanje sebe in istočasno države razumemo kot globoko estetsko žarenje. V gledalcu se sproži estezija! Tragedinja se z vso svojo telesnostjo predaja svojemu tragičnemu izrazu, predvsem na poetski ravni. Antigona nas brutalno obvesti, da se njena tragična deklaracija vsemu navkljub glasi: nenehno ubijaš. Na drugi strani pa Antigona žari kot presvetljena vrednota; noče biti več redovnica, postati hoče duhovnica. Antigona razširja prostor svobode, razširja prostor mrtvih! Razširja zavest med pravom in pravičnostjo tudi za mrtve.

 

Antigona je najprej slovenska ljudska drama. V Nenehni Antigoni boga postopoma in znova odmikamo v ozadje, na koncu tragičnega samoizpraševanja pa smo že globoko potopljeni v humanistična prehajanja v drug čas. V čas, ko še ni bilo bogov. V nove različice tragedije z bogovi vred. Kakorkoli že - naša predstava se bori proti izbrisu metafizike! Proti zakasnitvi, kar naj nas odreši bednih, preperelih, strohnelih-živih odločevalcev. Vse se odigrava znotraj razuma, da bi lahko dali prostor nerazumu, iracionalnemu, antiideološkemu, da bi dali prostor svetovnemu etosu.

 

Mogoče pa želi Antigona le oživeti mrtvega? Naslov naše premierske predstave je Ekscentrik: Nenehna Antigona.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
22
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.361
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.127
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.504
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.188
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.096
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.834
07/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.046
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.154
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.731
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.179