Uredniku Mladine G. Repovžu je treba čestitati. Ko je že kazalo, da si leta 2017 ne bo mogoče zapomniti po kakšni res butasti izjavi leta, je zapisal in na Twitterju objavil: "Čakalne vrste so dokaz, kako je zdravljenje dostopno celotni populaciji, koliko je država naredila za osveščenost ljudi, da hodijo na preiskave, da imamo izjemno visoko stopnjo odkrivanja najrazličnejših rakavih obolenj v zgodnji stopnji." Izjava je del Repovževega uvodnika pod naslovom Ustavite medije. Verjetno ga je objavil že v petkovi tiskani izdaji, ki pa seveda ni bila deležna odziva, ker Mladine danes hvala bogu ne bere veliko ljudi. Šele objava na Twitterju je poskrbela za številne odzive. Zelo zabavne, duhovite, pronicljive. V stilu "če nimajo za kruh, naj jedo vsaj potico".

Za tiste, ki ne sledite objavam na Twitterju:

"Vrste za bencin so dokaz, da je bencin dostopen vsej populaciji". (Žiga Turk)

"Sodni zaostanki so znak, da pravna država pri nas odlično deluje in da je pravni sistem široko dostopen najširšemu krogu državljanov, ki imajo vanj veliko zaupanje, saj potrpežljivo čakajo na pravnomočno sodbo tudi več kot 10 let." (Aljuš Pertinač)

"Vrste za kavo so dokaz, da je kava dostopna vsej populaciji. Če pa je kava dostopna brez vrst, pa to pomeni, da je dostopna samo bogatim. Doktrina Milke Planinc." (Žiga Turk)

"Železniške zamude pri nas so dokaz, da SŽ nudijo tako vrhunsko storitev, da so ljudje pripravljeni nanjo čakati." (Libertarec)

"Slabi rezultati naše nogometne reprezentance so le dokaz naše solidarnosti, saj drugim bolj privoščimo svetovno prvenstvo kot sebi." (Janez)

"Bančna luknja je pri nas znak, da bančništvo deluje, saj ljudje zaupajo bankam in jih znova in znova dokapitalizirajo." (ctrl)

Repovžev tvit in odzivi nanj spominjajo na čase socializma, na izjave nedotakljive komunistične vrhuške in po drugi strani tiho posmehovanje izjavam ljudi v zavetju zakotnih bifejev in gostiln. Ja, takšna izjava človeka popelje v druge čase, ki pa očitno niso tako daleč, kot bi človek upal. V čase JBTZ in začetkov slovenske pomladi, ko sem tudi sam na ulici prodajal Mladino in so ljudje stali v vrsti (he, he), da so čimprej prišli do izvoda takrat edinega medija v državi, ki je začel z odstiranjem nesmislov totalitarizma in butalcev. Danes pa bi podobno izjavo pričakovali le še kje iz Severne Koreje ali iz ust Donalda Trumpa, proti kateremu Mladina vsak dan neusmiljeno bruha.

Kaj se je tem tipom na Mladini pravzaprav zgodilo v zadnjih tridesetih letih, da so iz najbolj naprednega in pogumnega medija naredili najbolj nazadnjaško, pro-komunistično, fake levičarsko zmedo? Kako lahko napredno, prelomno in pogumno razmišljanje postane nekaj tako nazadnjaškega in primitivnega in shizofrenega? Mladina ni za zasebno (čeprav je v zasebni lasti), je proti lastništvu, proti podjetništvu (čeprav so tudi sami kar dobri podjetniki, Marcel Štefančič je na primer lastnik Te-ve produkcije, s.p., njegova Zdenka Jagarinec pa prokuristka v podjetju), proti novi ekonomijii, proti novim energijam, proti Ameriki, proti Natu, proti uberju, airbnbju, proti temu, da bi ljudje lahko sami poskrbeli zase.

Po drugi strani Mladina zagovarja - pravzaprav kot edini medij v državi - pokvarjeno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki v skoraj štirih letih mandata razen kupa napovedi podražitev (neuresničenih, seveda)  ni naredila ničesar. Je to res posledica ugibanj in namigovanj, da naj bi se Mladina financirala iz preplačanega zdravstvenega materiala? Je to res lahko tako preprosto?

Glede na padanje prihodkov Mladine in izgubo več kot 100.000 evrov v 2016 ter kumulirano izgubo več kot 250.000 evrov jim morda res gre za nohte. Veliko slabše kot Mark Medical, ki je v 2016 ustvaril več kot 27 milijonov evrov prihodkov in 500.000 evrov dobička.

Mladina je uredniško, miselno, kadrovsko ostala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ki so na žalost še živa. Miselnost tistega časa in razmer se namreč v družbi tudi ob pomoči Mladine niso bistvene spremenile. Sodstvo je še naprej v rokah post-socialistične partijske elite. Vsem na očeh oprošča "naše" in preganja "vaše". Šolstvo je "naše", "vašega" ne sprejemamo. Novinarsko razsodišče in standardi so v rokah pravih. Šport je naš (Kocjančič). NLB banka-mat (zanimivo, da je tudi pri tej farsi sodelovala Mladina) ostaja v rokah potomcev Kavčičevih, tajna služba Sova v rokah bivše komunistične stranke. Podobno je z lastništvom medijev.

Živimo v času kapitalizma "po meri človeka", ker je slovenski človek nekaj posebnega, ker naši vrli politični vrh ve, kaj dela. Tudi s pomočjo Mladine me socialistično vladanje in razmišljanje danes bolj duši kot pred tridesetimi leti, ko sem bil prepričan, da se bo država normalizirala. Danes v to ne verjamem več. Tako kot Italija ne more iz okov mafije, Kolumbija iz rok narkokartelov, Velika Britanija iz objema lordov itd., Slovenija ne more iz socializma, njegovih vladarjev in sinov.

Zato je čas, da gre Mladina domov.

* Mladina, pojdi domov!