Komentar

Alenka Bratušek ni pocenila zadolževanja države

V predvolilnih soočenjih je bilo nekajkrat omenjeno, da je vlada Alenke Bratušek znižala ceno zadolževanja. To nikakor ne drži in upam si trditi, da je vlada, z Alenko Bratušek na čelu, izbrala najslabše možne trenutke za izposojo denarja na trgih ter da so stroški odplačevanja dolgov tako krepko višji, kot bi lahko bili drugače.

15.07.2014 23:07
Piše: Luka Gubo

Vir: Wikipedia

Trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Vlada Alenke Bratušek je nastopila mandat v marcu 2013. Kmalu za tem se je država zadolžila za več kot milijardo evrov v aprilu in nato še za več kot dve milijardi v maju 2013 (prvi del zadolževanja).

 

Večji val zadolževanja je sledil še ob koncu leta 2013 za potrebe reševanja skoraj propadlega slovenskega bančnega sistema (drugi del) in nato še dodatno zadolževanje “na zalogo” v začetku letošnjega leta (tretji del).

 

 

Kako se država zadolžuje oz. kaj je obveznica?

 

Preden nadaljujemo z razvrednotenjem neumnih izjav nekaterih politikov glede nižanja stroškov zadolževanja, si poglejmo, kako se država sploh lahko zadolži. Prva oblika je lahko klasičen kredit pri banki. Ker pa je država prevelika, da bi pri posamezni banki lahko dobila tako velik kredit, si vire financiranja poišče drugod - na trgu med investitorji.

 

Ko investitor (pokojninski sklad, banka, obvezniški sklad idr.) posodijo denar državi, jim država da v zameno obveznice. Obveznica je kot kredit, ki ga vi dobite pri banki, le da je to kredit državi od kupcev obveznice. Kot pri vsakem kreditu so določeni pogoji odplačevanja - kakšna je ročnost obveznice (kdaj mora država vrniti sredstva), kakšna je obrestna mera (ali t.i. kupon), na koliko časa se obresti izplačujejo ipd.

 

Na primer: ko se Slovenija zadolži, izda obveznico, vredno recimo 1000 evrov. Teh obveznic je recimo 100.000, kar pomeni, da se je država zadolžila za 100 milijonov evrov. Na vsako obveznico se država zaveže, da bo vsako leto, nadaljnjih 10 let, plačevala 40 evrov obresti, kar pomeni 4-odstotno obrestno mero. Ta obrestna mera (izpeljanka le-te je zahtevana donosnost) je za državo in prvotne kupce obveznic fiksna, torej iz proračuna bo vsako leto šlo teh 40 evrov za vsako obveznico (skupno 4 milijone evrov), ne glede na to ali se kasneje zahtevana donosnost iz prvotnih 4 odstotkov spremeni.

 

 

Kdaj se je smiselno zadolževati?

 

Če imate kakšen kredit, je odgovor popolnoma jasen – takrat, ko so obrestne mere nizke. Alenka Bratušek tega očitno ne razume, saj je državo zadolžila po visoki obrestni meri, nato pa se s ponosom pohvalila, kako Slovenci zaradi nje iz proračuna plačujemo manj za najete dolgove. Kot smo videli v prejšnjem primeru, za izdajatelja obveznice ostane obrestna mera nespremenjena, saj se država zaveže, da bo lastnikom obveznic izplačevala t.i. kupon, ki je vnaprej določen in se ne spreminja (pri določenih obveznicah se lahko, ampak ne v primeru tistih, ki so bile izdane v letu 2013).

 

 

Grafični prikaz zanika dejstva, ki jih navaja Bratuškova

 

Trenutek izdaje novih obveznic je torej zelo pomemben, saj ostanejo obrestne mere na izposojena sredstva fiksna za državo. Poglejmo si torej kdaj in pri približno kakšni obrestni meri se je zadolževala vlada Alenke Bratušek, ter ali to pomeni, da bomo davkoplačevalci morali odplačevati manjše ali višje obrestne mere na nove dolgove?

 

Na spodnjem grafu vidimo razliko v zahtevanih donosnostih (obrestnih merah) 10-letnih obveznic med izbranimi državami (Slovenija, Španija, Portugalska in Italija) ter Nemčijo. Višja kot je prikazana vrednost, višja je razlika med obrestno mero izbrane države in Nemčije.

 

Iz prvega pogleda je takoj razvidno, da so se zahtevane donosnosti v izbranih državah v obdobju vlade Alenke Bratušek močno znižale glede na nemške obveznice. V črnih okvirjih nad grafom pa so tudi označeni približni trenutki izdaje slovenskih obveznic.

 

 

Vir: SURS

 

Vidimo, da trenutki izdaje novega dolga niso bili popolnoma optimalni, kar je logično, saj lahko večja izdaja obveznic vpliva na sam trg in spremeni zahtevano donosnost obveznic. Ampak trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

 

Zahvala gre Super Mariu

 

Za nižanje zahtevane donosnosti na slovenske (in ostale evropske) obveznice gre zahvala predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju, ki je z nekonvencionalnimi monetarnimi ukrepi uspel prepričati trge, da je evro sistem varen in ne bo prišlo do vnovične krize (dolžniške ali bančne).

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo. To znižanje zahtevane donosnosti bi se zgodilo tudi, če bi bil predsednik vlade Karl Erjavec, Janez Janša ali pa Milan Kučan.

 

 

Je Alenka Bratušek vsemogočna?

 

Vsako jutro, ko se Alenka zbudi, vidi, da sonce vzhaja. Podobno je, ko gre spat - vedno sonce okoli tega časa zaide. In to ni enkratno naključje, to se dogaja že njeno celo življenje. Enostavno ji je bilo iz tega sklepati, da ona povzroča vzhajanje sonca vsako jutro in tudi sončni zahodi so njena zasluga. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.494
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.918
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.509
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.260
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.597
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.583
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.344
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.556
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.391
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.021