Komentar

Alenka Bratušek ni pocenila zadolževanja države

V predvolilnih soočenjih je bilo nekajkrat omenjeno, da je vlada Alenke Bratušek znižala ceno zadolževanja. To nikakor ne drži in upam si trditi, da je vlada, z Alenko Bratušek na čelu, izbrala najslabše možne trenutke za izposojo denarja na trgih ter da so stroški odplačevanja dolgov tako krepko višji, kot bi lahko bili drugače.

15.07.2014 23:07
Piše: Luka Gubo

Vir: Wikipedia

Trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Vlada Alenke Bratušek je nastopila mandat v marcu 2013. Kmalu za tem se je država zadolžila za več kot milijardo evrov v aprilu in nato še za več kot dve milijardi v maju 2013 (prvi del zadolževanja).

 

Večji val zadolževanja je sledil še ob koncu leta 2013 za potrebe reševanja skoraj propadlega slovenskega bančnega sistema (drugi del) in nato še dodatno zadolževanje “na zalogo” v začetku letošnjega leta (tretji del).

 

 

Kako se država zadolžuje oz. kaj je obveznica?

 

Preden nadaljujemo z razvrednotenjem neumnih izjav nekaterih politikov glede nižanja stroškov zadolževanja, si poglejmo, kako se država sploh lahko zadolži. Prva oblika je lahko klasičen kredit pri banki. Ker pa je država prevelika, da bi pri posamezni banki lahko dobila tako velik kredit, si vire financiranja poišče drugod - na trgu med investitorji.

 

Ko investitor (pokojninski sklad, banka, obvezniški sklad idr.) posodijo denar državi, jim država da v zameno obveznice. Obveznica je kot kredit, ki ga vi dobite pri banki, le da je to kredit državi od kupcev obveznice. Kot pri vsakem kreditu so določeni pogoji odplačevanja - kakšna je ročnost obveznice (kdaj mora država vrniti sredstva), kakšna je obrestna mera (ali t.i. kupon), na koliko časa se obresti izplačujejo ipd.

 

Na primer: ko se Slovenija zadolži, izda obveznico, vredno recimo 1000 evrov. Teh obveznic je recimo 100.000, kar pomeni, da se je država zadolžila za 100 milijonov evrov. Na vsako obveznico se država zaveže, da bo vsako leto, nadaljnjih 10 let, plačevala 40 evrov obresti, kar pomeni 4-odstotno obrestno mero. Ta obrestna mera (izpeljanka le-te je zahtevana donosnost) je za državo in prvotne kupce obveznic fiksna, torej iz proračuna bo vsako leto šlo teh 40 evrov za vsako obveznico (skupno 4 milijone evrov), ne glede na to ali se kasneje zahtevana donosnost iz prvotnih 4 odstotkov spremeni.

 

 

Kdaj se je smiselno zadolževati?

 

Če imate kakšen kredit, je odgovor popolnoma jasen – takrat, ko so obrestne mere nizke. Alenka Bratušek tega očitno ne razume, saj je državo zadolžila po visoki obrestni meri, nato pa se s ponosom pohvalila, kako Slovenci zaradi nje iz proračuna plačujemo manj za najete dolgove. Kot smo videli v prejšnjem primeru, za izdajatelja obveznice ostane obrestna mera nespremenjena, saj se država zaveže, da bo lastnikom obveznic izplačevala t.i. kupon, ki je vnaprej določen in se ne spreminja (pri določenih obveznicah se lahko, ampak ne v primeru tistih, ki so bile izdane v letu 2013).

 

 

Grafični prikaz zanika dejstva, ki jih navaja Bratuškova

 

Trenutek izdaje novih obveznic je torej zelo pomemben, saj ostanejo obrestne mere na izposojena sredstva fiksna za državo. Poglejmo si torej kdaj in pri približno kakšni obrestni meri se je zadolževala vlada Alenke Bratušek, ter ali to pomeni, da bomo davkoplačevalci morali odplačevati manjše ali višje obrestne mere na nove dolgove?

 

Na spodnjem grafu vidimo razliko v zahtevanih donosnostih (obrestnih merah) 10-letnih obveznic med izbranimi državami (Slovenija, Španija, Portugalska in Italija) ter Nemčijo. Višja kot je prikazana vrednost, višja je razlika med obrestno mero izbrane države in Nemčije.

 

Iz prvega pogleda je takoj razvidno, da so se zahtevane donosnosti v izbranih državah v obdobju vlade Alenke Bratušek močno znižale glede na nemške obveznice. V črnih okvirjih nad grafom pa so tudi označeni približni trenutki izdaje slovenskih obveznic.

 

 

Vir: SURS

 

Vidimo, da trenutki izdaje novega dolga niso bili popolnoma optimalni, kar je logično, saj lahko večja izdaja obveznic vpliva na sam trg in spremeni zahtevano donosnost obveznic. Ampak trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

 

Zahvala gre Super Mariu

 

Za nižanje zahtevane donosnosti na slovenske (in ostale evropske) obveznice gre zahvala predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju, ki je z nekonvencionalnimi monetarnimi ukrepi uspel prepričati trge, da je evro sistem varen in ne bo prišlo do vnovične krize (dolžniške ali bančne).

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo. To znižanje zahtevane donosnosti bi se zgodilo tudi, če bi bil predsednik vlade Karl Erjavec, Janez Janša ali pa Milan Kučan.

 

 

Je Alenka Bratušek vsemogočna?

 

Vsako jutro, ko se Alenka zbudi, vidi, da sonce vzhaja. Podobno je, ko gre spat - vedno sonce okoli tega časa zaide. In to ni enkratno naključje, to se dogaja že njeno celo življenje. Enostavno ji je bilo iz tega sklepati, da ona povzroča vzhajanje sonca vsako jutro in tudi sončni zahodi so njena zasluga. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,196
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,956
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,174
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,288
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,382
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,399
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 991
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,081
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,026