Komentar

Alenka Bratušek ni pocenila zadolževanja države

V predvolilnih soočenjih je bilo nekajkrat omenjeno, da je vlada Alenke Bratušek znižala ceno zadolževanja. To nikakor ne drži in upam si trditi, da je vlada, z Alenko Bratušek na čelu, izbrala najslabše možne trenutke za izposojo denarja na trgih ter da so stroški odplačevanja dolgov tako krepko višji, kot bi lahko bili drugače.

15.07.2014 23:07
Piše: Luka Gubo

Vir: Wikipedia

Trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Vlada Alenke Bratušek je nastopila mandat v marcu 2013. Kmalu za tem se je država zadolžila za več kot milijardo evrov v aprilu in nato še za več kot dve milijardi v maju 2013 (prvi del zadolževanja).

 

Večji val zadolževanja je sledil še ob koncu leta 2013 za potrebe reševanja skoraj propadlega slovenskega bančnega sistema (drugi del) in nato še dodatno zadolževanje “na zalogo” v začetku letošnjega leta (tretji del).

 

 

Kako se država zadolžuje oz. kaj je obveznica?

 

Preden nadaljujemo z razvrednotenjem neumnih izjav nekaterih politikov glede nižanja stroškov zadolževanja, si poglejmo, kako se država sploh lahko zadolži. Prva oblika je lahko klasičen kredit pri banki. Ker pa je država prevelika, da bi pri posamezni banki lahko dobila tako velik kredit, si vire financiranja poišče drugod - na trgu med investitorji.

 

Ko investitor (pokojninski sklad, banka, obvezniški sklad idr.) posodijo denar državi, jim država da v zameno obveznice. Obveznica je kot kredit, ki ga vi dobite pri banki, le da je to kredit državi od kupcev obveznice. Kot pri vsakem kreditu so določeni pogoji odplačevanja - kakšna je ročnost obveznice (kdaj mora država vrniti sredstva), kakšna je obrestna mera (ali t.i. kupon), na koliko časa se obresti izplačujejo ipd.

 

Na primer: ko se Slovenija zadolži, izda obveznico, vredno recimo 1000 evrov. Teh obveznic je recimo 100.000, kar pomeni, da se je država zadolžila za 100 milijonov evrov. Na vsako obveznico se država zaveže, da bo vsako leto, nadaljnjih 10 let, plačevala 40 evrov obresti, kar pomeni 4-odstotno obrestno mero. Ta obrestna mera (izpeljanka le-te je zahtevana donosnost) je za državo in prvotne kupce obveznic fiksna, torej iz proračuna bo vsako leto šlo teh 40 evrov za vsako obveznico (skupno 4 milijone evrov), ne glede na to ali se kasneje zahtevana donosnost iz prvotnih 4 odstotkov spremeni.

 

 

Kdaj se je smiselno zadolževati?

 

Če imate kakšen kredit, je odgovor popolnoma jasen – takrat, ko so obrestne mere nizke. Alenka Bratušek tega očitno ne razume, saj je državo zadolžila po visoki obrestni meri, nato pa se s ponosom pohvalila, kako Slovenci zaradi nje iz proračuna plačujemo manj za najete dolgove. Kot smo videli v prejšnjem primeru, za izdajatelja obveznice ostane obrestna mera nespremenjena, saj se država zaveže, da bo lastnikom obveznic izplačevala t.i. kupon, ki je vnaprej določen in se ne spreminja (pri določenih obveznicah se lahko, ampak ne v primeru tistih, ki so bile izdane v letu 2013).

 

 

Grafični prikaz zanika dejstva, ki jih navaja Bratuškova

 

Trenutek izdaje novih obveznic je torej zelo pomemben, saj ostanejo obrestne mere na izposojena sredstva fiksna za državo. Poglejmo si torej kdaj in pri približno kakšni obrestni meri se je zadolževala vlada Alenke Bratušek, ter ali to pomeni, da bomo davkoplačevalci morali odplačevati manjše ali višje obrestne mere na nove dolgove?

 

Na spodnjem grafu vidimo razliko v zahtevanih donosnostih (obrestnih merah) 10-letnih obveznic med izbranimi državami (Slovenija, Španija, Portugalska in Italija) ter Nemčijo. Višja kot je prikazana vrednost, višja je razlika med obrestno mero izbrane države in Nemčije.

 

Iz prvega pogleda je takoj razvidno, da so se zahtevane donosnosti v izbranih državah v obdobju vlade Alenke Bratušek močno znižale glede na nemške obveznice. V črnih okvirjih nad grafom pa so tudi označeni približni trenutki izdaje slovenskih obveznic.

 

 

Vir: SURS

 

Vidimo, da trenutki izdaje novega dolga niso bili popolnoma optimalni, kar je logično, saj lahko večja izdaja obveznic vpliva na sam trg in spremeni zahtevano donosnost obveznic. Ampak trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

 

Zahvala gre Super Mariu

 

Za nižanje zahtevane donosnosti na slovenske (in ostale evropske) obveznice gre zahvala predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju, ki je z nekonvencionalnimi monetarnimi ukrepi uspel prepričati trge, da je evro sistem varen in ne bo prišlo do vnovične krize (dolžniške ali bančne).

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo. To znižanje zahtevane donosnosti bi se zgodilo tudi, če bi bil predsednik vlade Karl Erjavec, Janez Janša ali pa Milan Kučan.

 

 

Je Alenka Bratušek vsemogočna?

 

Vsako jutro, ko se Alenka zbudi, vidi, da sonce vzhaja. Podobno je, ko gre spat - vedno sonce okoli tega časa zaide. In to ni enkratno naključje, to se dogaja že njeno celo življenje. Enostavno ji je bilo iz tega sklepati, da ona povzroča vzhajanje sonca vsako jutro in tudi sončni zahodi so njena zasluga. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,320
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,268
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,903
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,258
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 857
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,022