Komentar

Alenka Bratušek ni pocenila zadolževanja države

V predvolilnih soočenjih je bilo nekajkrat omenjeno, da je vlada Alenke Bratušek znižala ceno zadolževanja. To nikakor ne drži in upam si trditi, da je vlada, z Alenko Bratušek na čelu, izbrala najslabše možne trenutke za izposojo denarja na trgih ter da so stroški odplačevanja dolgov tako krepko višji, kot bi lahko bili drugače.

15.07.2014 23:07
Piše: Luka Gubo

Vir: Wikipedia

Trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Vlada Alenke Bratušek je nastopila mandat v marcu 2013. Kmalu za tem se je država zadolžila za več kot milijardo evrov v aprilu in nato še za več kot dve milijardi v maju 2013 (prvi del zadolževanja).

 

Večji val zadolževanja je sledil še ob koncu leta 2013 za potrebe reševanja skoraj propadlega slovenskega bančnega sistema (drugi del) in nato še dodatno zadolževanje “na zalogo” v začetku letošnjega leta (tretji del).

 

 

Kako se država zadolžuje oz. kaj je obveznica?

 

Preden nadaljujemo z razvrednotenjem neumnih izjav nekaterih politikov glede nižanja stroškov zadolževanja, si poglejmo, kako se država sploh lahko zadolži. Prva oblika je lahko klasičen kredit pri banki. Ker pa je država prevelika, da bi pri posamezni banki lahko dobila tako velik kredit, si vire financiranja poišče drugod - na trgu med investitorji.

 

Ko investitor (pokojninski sklad, banka, obvezniški sklad idr.) posodijo denar državi, jim država da v zameno obveznice. Obveznica je kot kredit, ki ga vi dobite pri banki, le da je to kredit državi od kupcev obveznice. Kot pri vsakem kreditu so določeni pogoji odplačevanja - kakšna je ročnost obveznice (kdaj mora država vrniti sredstva), kakšna je obrestna mera (ali t.i. kupon), na koliko časa se obresti izplačujejo ipd.

 

Na primer: ko se Slovenija zadolži, izda obveznico, vredno recimo 1000 evrov. Teh obveznic je recimo 100.000, kar pomeni, da se je država zadolžila za 100 milijonov evrov. Na vsako obveznico se država zaveže, da bo vsako leto, nadaljnjih 10 let, plačevala 40 evrov obresti, kar pomeni 4-odstotno obrestno mero. Ta obrestna mera (izpeljanka le-te je zahtevana donosnost) je za državo in prvotne kupce obveznic fiksna, torej iz proračuna bo vsako leto šlo teh 40 evrov za vsako obveznico (skupno 4 milijone evrov), ne glede na to ali se kasneje zahtevana donosnost iz prvotnih 4 odstotkov spremeni.

 

 

Kdaj se je smiselno zadolževati?

 

Če imate kakšen kredit, je odgovor popolnoma jasen – takrat, ko so obrestne mere nizke. Alenka Bratušek tega očitno ne razume, saj je državo zadolžila po visoki obrestni meri, nato pa se s ponosom pohvalila, kako Slovenci zaradi nje iz proračuna plačujemo manj za najete dolgove. Kot smo videli v prejšnjem primeru, za izdajatelja obveznice ostane obrestna mera nespremenjena, saj se država zaveže, da bo lastnikom obveznic izplačevala t.i. kupon, ki je vnaprej določen in se ne spreminja (pri določenih obveznicah se lahko, ampak ne v primeru tistih, ki so bile izdane v letu 2013).

 

 

Grafični prikaz zanika dejstva, ki jih navaja Bratuškova

 

Trenutek izdaje novih obveznic je torej zelo pomemben, saj ostanejo obrestne mere na izposojena sredstva fiksna za državo. Poglejmo si torej kdaj in pri približno kakšni obrestni meri se je zadolževala vlada Alenke Bratušek, ter ali to pomeni, da bomo davkoplačevalci morali odplačevati manjše ali višje obrestne mere na nove dolgove?

 

Na spodnjem grafu vidimo razliko v zahtevanih donosnostih (obrestnih merah) 10-letnih obveznic med izbranimi državami (Slovenija, Španija, Portugalska in Italija) ter Nemčijo. Višja kot je prikazana vrednost, višja je razlika med obrestno mero izbrane države in Nemčije.

 

Iz prvega pogleda je takoj razvidno, da so se zahtevane donosnosti v izbranih državah v obdobju vlade Alenke Bratušek močno znižale glede na nemške obveznice. V črnih okvirjih nad grafom pa so tudi označeni približni trenutki izdaje slovenskih obveznic.

 

 

Vir: SURS

 

Vidimo, da trenutki izdaje novega dolga niso bili popolnoma optimalni, kar je logično, saj lahko večja izdaja obveznic vpliva na sam trg in spremeni zahtevano donosnost obveznic. Ampak trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

 

Zahvala gre Super Mariu

 

Za nižanje zahtevane donosnosti na slovenske (in ostale evropske) obveznice gre zahvala predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju, ki je z nekonvencionalnimi monetarnimi ukrepi uspel prepričati trge, da je evro sistem varen in ne bo prišlo do vnovične krize (dolžniške ali bančne).

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo. To znižanje zahtevane donosnosti bi se zgodilo tudi, če bi bil predsednik vlade Karl Erjavec, Janez Janša ali pa Milan Kučan.

 

 

Je Alenka Bratušek vsemogočna?

 

Vsako jutro, ko se Alenka zbudi, vidi, da sonce vzhaja. Podobno je, ko gre spat - vedno sonce okoli tega časa zaide. In to ni enkratno naključje, to se dogaja že njeno celo življenje. Enostavno ji je bilo iz tega sklepati, da ona povzroča vzhajanje sonca vsako jutro in tudi sončni zahodi so njena zasluga. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,999
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,351
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,009
04/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,596
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,411
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,558
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,050
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,321
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,155
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 911