Razkrivamo

Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom

Očitno je, da vlada Mira Cerarja z nedoslednimi, celo strokovno nenavadnimi postopki Novi ljubljanski banki (NLB) sama znižuje ceno, hkrati pa sprenevedajoče ugotavlja, da je cena banke za prodajo prenizka. Glede na odgovore predsednika vlade na različna vprašanja je povsem jasno, da premier in koalicija domačo javnost zavajajoče prepričujeta, da banke ne bodo prodali, hkrati pa EU zagotavljata, da gre samo za manjši zamik prodaje.

11.12.2017 23:06
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   NLB   privatizacija   vlada   SDH   Miro Cerar   Evropska komisija

Foto: www.eu2017.ee

Da boste dobili dejansko sliko sprenevedanja slovenske vlade glede privatizacije NLB, si oglejte kronološki pregled od februarja 2015 do novembra 2017: nepripravljenost prodati državno banko je več kot očitna.

Kdo bo plačal zapitek sprenevedanja vlade, je povsem jasno. Državljani, ki bodo morali pokriti vse strokovne in politične napake Cerarjeve vlade. Glede na pooblastila finančni ministrici za pogajanja z Evropsko komisijo je očitno, da želi vlada zaveze spremeniti v smeri dodatnega prehodnega obdobja za prodajo banke NLB, ta pa s seboj prinaša nove stroške za državljane, ki so povezani s t.i. kompenzacijskimi ukrepi, ki jih bo Komisija naložila Sloveniji. To je jasno priznala finančna ministrica. Razlogov za zamik prodaje NLB vlada ni nikoli jasno predstavila, zelo pavšalno omenja domnevno prenizko ceno. Če to drži, je ta, morda res prenizka cena, neposredna posledica političnega sprenevedanja in izgube kredibilnosti pri postopkih prodaje, nepripravljenosti za raziskovanje nepravilnosti, domnevnih korupcijskih dejanj, kar dokazuje primer domnevnega pranja denarja v primeru iranskih nakazil.

 

Z napovedano spremembo zavez v zadnjih trenutkih mandata vlada dejansko definira obveznosti naslednje vlade, kar pomeni, da počne natanko to, kar očita prejšnjim vladam: vroč kostanj prodaje NLB samo prelaga v nedefinirano prihodnost po volitvah, in to brez strokovnih analiz, ki bi kazale na to, da bodo razmere za prodajo banke ugodnejše čez tri leta.

 

Poleg navedenega je jasno, da vlada ves mandat zavaja Komisijo na eni ter domačo javnost na drugi strani. Naredila je "salto" od spoštovanja zavez o prodaji, potrdila je strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kjer je predvidena prodaja 75-odstotnega deleža minus 1 delnico, nato je spremenila mnenje in predlagala prodajo po korakih, to pa se je v zadnjih mesecih spremenilo v zamik prodaje in korekcije zavez ter sprejem kompenzacijskih ukrepov. Logično bi bilo, da bi pogajanja o spremembi zavez začela na začetku mandata, ko so bile pogajalske pozicije precej boljše kot sedaj, ko je vlada ob izteku zavez ustvarila nepotrebno izredno stanje na tem področju. Tako kot na drugih področjih je vlada dokazala, da je z zavlačevanjem spet po nepotrebnem ogrozila ugled in nenazadnje finančne temelje države. Vse samo zato, ker je nekdo v štabu SMC in koalicijskih strank ocenil, da prodaja NLB pred volitvami škodi njihovemu rejtingu. Kaj se bo zgodilo po volitvah, pa ne zanima nobenega.

 

 

Vlada NLB dejansko poklanja neznanemu upravljalcu

 

Ob vsem navedenem vlada tudi ni pojasnila, kaj je naredila za razjasnitev domnevnega pranja denarja v primeru Iran. Kakšne ukrepe je sprožilo ministrstvo za finance in njegovi organi v sestavi. Kakšne so ugotovitve, s katerimi bi bilo potrebno seznaniti javnost. Pika na i vsem sprenevedanjem je informacija, da bo namesto prodaje banke vlada to dejansko brezplačno dala v upravljanje tretji, neznani osebi, nedefiniranemu neodvisnemu upravitelju, instituciji, ki bo banko vodila do prodaje v naslednjih letih. To dejansko pomeni priznanje, da SDH ni kredibilen upravitelj državnega premoženja, kar je sicer možno ugotavljati že nekaj časa.

 

Nesprejemljivo je, da so v zadnjih letih zadnjih zaradi sprenevedanja vlade brez potrebe nastali precejšnji stroški. Izbran je bil svetovalec pri prodaji Deutsche Bank, cenilec PriceWaterhouseCoopers in verjetno še kdo, pri čemer vlada ne želi, ali ne zna predstaviti teh stroškov Zaradi vsega navedenega ne čudi, da vlada ne zna oceniti, kakšne pozitivne ali negativne učinke lahko pričakujemo, če bomo zaveze (ne)spoštovali. Vidimo namreč, da številne države, Hrvaška, države Višegrajske skupine itd., brezsramno in brez posledic kršijo skupne dogovore. Ni tudi jasno, kako je v lobiranje glede te problematike vpeta gospodarska diplomacija, zunanje ministrstvo, ali so bile o tem obveščene ključne države EU in kakšna so njihova stališča.

 

 

Kronologija sprenevedanja vlade v postopkih privatizacije NLB v zadnjem mandatu

(povzetki poročanj javnega zavoda RTV Slovenija)

 

21. 2. 2015 

Če NLB ne prodamo, lahko Evropska komisija določi nekoga, ki bo banke prodal po prvi ceni, ki jo bo dobil. 

 

16. 2. 2015

Vlada je soglašala z načrtom upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, ki ga je pripravil Slovenski državni holding. Največ pozornosti bo deležen postopek delne privatizacije NLB-ja.

 

15. 5. 2015

Janko Medja, tedanji predsednik uprave NLB: "Nič se ne dogaja, vendar smo v nenehnih stikih tako z lastnikom kot z mednarodno javnostjo. Z institucijami, ki so zadolžene za strokovno izvedbo teh procesov, svetovalci in z morebitnimi vlagatelji. Z njimi vzdržujemo stike in izmenjujemo mnenja že dolge mesece."

 

1. 7. 2015

Premier Miro Cerar komentira prodajo NKBM: "Veseli me, da ima NKBM, ta tako problematična banka iz preteklih let - za katero vemo, da je doživela več dokapitalizacij in da gospodarjenje v njej v preteklosti ni bilo dobro -, nove lastnike, za katere se zagotavlja, da bodo odgovorno gospodarili s to banko in jo razvijali. S tem bo na neki način dosežen učinek, ki mu je privatizacija namenjena."

 

Finančni minister Dušan Mramor: "NLB je v strategijo uvrščen kot pomembna naložba, ki bo s 25 odstotki + 1 delnico ostala v državni lasti, preostali del pa naj bi bilo razpršeno lastništvo. Normalno je sklepanje, da je to mogoče doseči z javno ponudbo (IPO-jem)."

 

31. 3. 2016

Deutsche Bank izbrana za svetovalca pri prodaji NLB.

 

12. 5. 2016

Marko Jazbec, tedanji predsednik uprave SDH: "IPO je, kot je ugotovila študija Deutsche Bank, optimalna odločitev privatizacijske poti NLB-ja, in sicer tako z vidika verjetnosti same izvršitve transakcije kot pričakovanega izplena."

 

4. 7. 2016

Imenovanje Blaža Brodnjaka za novega predsednika uprave. Izjava Ministrstva za finance: "Na ministrstvu za finance so povedali, da je bila v sodelovanju s finančnim svetovalcem pri prodaji deleža v NLB-ju Deutsche Bank sprejeta odločitev, da se prva predstavitev javne ponudbe delnic NLB-ja odloži. Vendar po njihovih ocenah ni ogrožena umestitev delnic na trg konec leta."

 

13. 9. 2016 

V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so v sporočilu za javnost zagotovili, da se pripravljalna dejanja na začetek prodaje NLB-ja prek prve javne ponudbe delnic (IPO) nadaljujejo v skladu s ciljem, da se prodaja konča do konca 2017.

 

14. 10. 2016

Bruselj prodaje NLB-ja ne komentira, SDH pa naj bi predlagal podaljšanje roka. Premier Miro Cerar za Bloomberg: "To ne pomeni, da izpodbijamo zaveze. Držali se jih bomo, upoštevati pa moramo tudi dogajanje v Evropi, in če bo to treba, nekako reorganizirati časovne termine celotnega procesa." Poudaril je, da gre pri tem za njegovo mnenje, saj nad postopkom prodaje bedi SDH.

 

6. 1. 2017

Glede prodaje NLB-ja je premier dejal, da je zavezo Bruslju, da bo NLB prodan do konca leta 2017, dala vlada Alenke Bratušek, sam postopek pa vodi SDH. "Kot predsednik vlade pa pričakujem, da bo SDH upošteval vse morebitne nove in izjemne okoliščine."

 

23. 1. 2017

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman: "Postopki prodaje NLB-ja se nadaljujejo, kot je bilo predvideno."

 

31. 1. 2017

Manevri slovenske politike za odlog privatizacije Nove Ljubljanske banke pri Evropski komisiji, kot kaže, niso bili uspešni. To so danes posredno potrdili tudi na SDH-ju. Sporočili se namreč, da po nekajmesečnem odlogu vnovič tečejo priprave na prodajo banke.

 

9. 3. 2017

Predstavniki SDH-ja so v ponedeljek podpisali pogodbo o oceni vrednosti NLB-ja z londonsko svetovalno družbo PricewaterhouseCoopers. Vrednost posla je nekaj manj kot 232.000 evrov.

 

13. 4. 2017

Slovenija predlaga postopno prodajo NLB. Do zdaj veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) bi se tako v popolnosti ohranila, a "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, se zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine", so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za finance.

 

11. 5. 2017

Evropska komisija je izdala Sloveniji soglasje za prodajo NLB-ja v dveh korakih. SDH bo tako do konca leta prodal 50 odstotkov banke, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. Vlada je namreč ocenila, da se "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine".

 

15. 5. 2017

Nadzorni svet SDH-ja je prižgal še zadnjo zeleno luč za začetek privatizacije NLB-ja. Prodajali bodo najmanj 50 odstotkov delnic na ljubljanski in londonski borzi. "Ponosni smo, da smo prišli do te točke v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Nova Ljubljanska banka je dosegla velik napredek pri svoji poslovni uspešnosti s ponovno vzdržno dobičkonosnostjo ter izboljšano kakovostjo sredstev, zato menimo, da je pripravljena na novo obdobje delovanja v zasebni lasti", je ob tem dejala predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina.

 

29. 5. 2017

Nadzorniki SDH-ja so do preklica odpovedali sejo, na kateri bi morali potrditi prodajni prospekt NLB-ja, poroča TV Slovenija. Finančna ministrica je neuradno ponudila odstop, ker vlada ni želela potrditi poroštev za morebitne tožbe NLB-ja, a ga premier ni sprejel.

 

1. 6. 2017

SDH ne soglaša s ceno NLB-ja, o prodaji bo spet odločala vlada.

 

8. 6. 2017

Premier Cerar je po seji vlade pojasnil, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne soglašajo z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB-ja, ki jo je oblikoval SDH. "Problematika hrvaških varčevalcev je objektivna zunanja okoliščina, ki predstavlja tako tveganje, da preprečuje uspešno izvedbo prodaje. Razčistiti je treba čim prej obtožbe o pranju denarja v NLB-ju in tudi vse dileme glede dokapitalizacije iz leta 2013", je dejal premier. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman mora zdaj seznaniti Evropsko komisijo o prekinitvi postopka ter ob sodelovanju drugih pristojnih ministrstev in služb najti druge možne rešitve, je še povedal Cerar.

 

18. 10. 2017 

Vlada je na tokratni redni seji sprejela izhodišča za sestanek, zavzema pa se za odložitev prodaje in ohranitev NLB-ja kot močne regionalne banke. Vlada obenem opozarja, da je pri iskanju ustreznih rešitev z Evropsko komisijo treba upoštevati "tudi to, da so slovenski davkoplačevalci v polni meri krili stroške državne pomoči banki konec 2013", zato je nemogoče sprejeti predloge, ki bi pomenili dodatno finančno breme zanje "bodisi prek nižje kupnine za NLB v primeru prodajne cene, ki bi bila nižja zaradi tveganj prenesenih deviznih vlog, bodisi zaradi učinka morebitnega krčenja NLB Skupine na njeno vrednost".

 

25. 10. 2017

Slovenija v Bruselj z več predlogi glede NLB-ja, tudi s predlogom kazni za neprodajo banke.

 

6. 11. 2017

Koalicija nasprotuje tako prodaji manjšega deleža NLB-ja kot plačilu kazni.

 

9. 11. 2017

Vlada odločno proti kakršni koli prodaji NLB-ja. Komisiji daje drugačen predlog.

 

29. 11. 2017

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po četrtem sestanku o NLB-ju v Bruslju poudarila, da so določili pot, po kateri lahko pridejo do kompromisa. Komisija pa vztraja pri privatizaciji. Na tokratnem sestanku v Bruslju so po ministričinih besedah poskušali nasloviti problem, na katerega je Evropska komisija opozorila na zadnjem sestanku - vprašanje izboljšanja upravljanja banke. "Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države", je pojasnila ministrica.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
8
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
50 let človeka na Luni (1969-2019): Kakšne barve je vesolje - temno kot v rogu ali bleščeče kot božično drevo?
6
21.07.2019 17:00
Kako izgleda vesolje, ko zapustiš zemeljsko atmosfero? Bodimo življenjski, resni ljudje ne bodo nikdar razpravljali o tem, ali ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (5. del): "Ne morem razumeti, kako ne slutijo, da bi bila odkritje in priznanje resnice v odrešitev, tudi njim in njihovim otrokom."
18
19.07.2019 23:39
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
8
17.07.2019 14:00
Anej Sam je v imenu društva Jasa konec lanskega leta, tik pred božično-novoletnimi ognjemeti in preostalim repertuarjem ... Več.
Piše: Anej Sam
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
3
16.07.2019 23:00
V poplavi političnih obljub, predvolilnih sloganov in koalicijskih usklajevanj običajno spregledamo dejstvo, da je v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
Evropski veleposlaniki protestirali proti preganjanju Ujgurov v komunistični Kitajski, Slovenija zaenkrat previdno tiho
4
16.07.2019 12:00
Na začetku meseca so so veleposlaniki 22 držav, akreditirani pri OZN v Ženevi, podpisali pismo, ki so ga naslovili na ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
12
15.07.2019 23:59
Minuli teden je telekomunikacijski trg razburkala novica, da bo Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odvzela ... Več.
Piše: Uredništvo
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
7
15.07.2019 11:01
Danes ni več pomembno, ali mediji objavljajo resnične novinarske zgodbe. Izmišljene zgodbe - kar potrjuje nemški Spiegel - tako ... Več.
Piše: Norbert Bolz
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
14
14.07.2019 17:00
20. julija 1969 so televizijski ekrani po vsem svetu v živo prenašali Neila Armstronga, prvega človeka, ki je stopil na površje ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
12
12.07.2019 20:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
15
10.07.2019 23:00
Adrio Airways lahko reši samo še čudež, to je mrtvec na aparatih, pravi ugledni hrvaški letalski analitik Alen Ščurić, ki je ... Več.
Piše: Alen Ščurić
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
8
09.07.2019 20:41
Bojda jutri. Tako čivkajo ptičice, ki rade posedajo po balkonih sedmega nadstropja UKC Ljubljana. Informacijo še preverjamo. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
1
09.07.2019 06:00
Avgusta 2008 - ravno v času olimpijskih iger - je Vladimir Putin vojaško kaznoval Gruzijo zaradi poskusa podreditve dveh ... Več.
Piše: Uredništvo
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
7
07.07.2019 19:00
Danes nas hočejo učiti, kaj je moralno in kaj je dobro za človeštvo in da tega mali ljudje, posamezniki, ne moremo razumeti, ... Več.
Piše: Vera Lengsfeld
Stoletni pečat Zorka Simčiča (3. del): "Gledal sem – lahko si mislite, s kakšnimi občutki – a ostal miren. Vedel sem pač, da ne smem preko meje."
12
06.07.2019 06:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1. julij 2019: Dan velike sramote, ko nas je Miro Cerar izločil iz schengenske Evrope
26
01.07.2019 17:00
V noči na 1. julij je na slovensko-italijanski meji prenehal veljati schengenski režim. Za razliko od slovenskih medijev so bili ... Več.
Piše: Uredništvo
Stoletni pečat Zorka Simčiča (2. del): "Slovenci še danes živimo v zmoti, češ da je upor najodločnejša oblika človekovega udejstvovanja."
8
29.06.2019 06:00
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemška Adria Airways s kar 30 milijoni evrov minusa: Kdor previsoko leta, bo strmoglavil
11
27.06.2019 19:30
Kljub nenadnemu medijskemu prebujenju vodilnih mož Adrie Airways in zagotovilom, da si intenzivno prizadevajo, da odpravijo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neumnosti s spolom: Aktivisti bi zdaj spreminjali pravopis, uvajali obvezno uporabo ženskega spola
30
26.06.2019 20:00
Igrice s spoljenjem, ki so se začele s predpisovanjem ženskega slovničnega spola v dokumentih treh fakultet, se nikakor niso ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
9
21.06.2019 22:30
Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Pogovor med ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,536
02/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,399
03/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,797
04/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,324
05/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,310
06/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 1,074
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,206
08/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,045
09/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (4. del): "Ko sem bil prvič v Evropi, so me vedno znova in znova spraševali, kdo nas financira in ali se naši dijaki res urijo z brzostrelkami."
Uredništvo
Ogledov: 883
10/
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
Bine Kordež
Ogledov: 562