Razkrivamo

Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom

Očitno je, da vlada Mira Cerarja z nedoslednimi, celo strokovno nenavadnimi postopki Novi ljubljanski banki (NLB) sama znižuje ceno, hkrati pa sprenevedajoče ugotavlja, da je cena banke za prodajo prenizka. Glede na odgovore predsednika vlade na različna vprašanja je povsem jasno, da premier in koalicija domačo javnost zavajajoče prepričujeta, da banke ne bodo prodali, hkrati pa EU zagotavljata, da gre samo za manjši zamik prodaje.

11.12.2017 23:06
Piše: Bojan Dobovšek
Ključne besede:   NLB   privatizacija   vlada   SDH   Miro Cerar   Evropska komisija

Foto: www.eu2017.ee

Da boste dobili dejansko sliko sprenevedanja slovenske vlade glede privatizacije NLB, si oglejte kronološki pregled od februarja 2015 do novembra 2017: nepripravljenost prodati državno banko je več kot očitna.

Kdo bo plačal zapitek sprenevedanja vlade, je povsem jasno. Državljani, ki bodo morali pokriti vse strokovne in politične napake Cerarjeve vlade. Glede na pooblastila finančni ministrici za pogajanja z Evropsko komisijo je očitno, da želi vlada zaveze spremeniti v smeri dodatnega prehodnega obdobja za prodajo banke NLB, ta pa s seboj prinaša nove stroške za državljane, ki so povezani s t.i. kompenzacijskimi ukrepi, ki jih bo Komisija naložila Sloveniji. To je jasno priznala finančna ministrica. Razlogov za zamik prodaje NLB vlada ni nikoli jasno predstavila, zelo pavšalno omenja domnevno prenizko ceno. Če to drži, je ta, morda res prenizka cena, neposredna posledica političnega sprenevedanja in izgube kredibilnosti pri postopkih prodaje, nepripravljenosti za raziskovanje nepravilnosti, domnevnih korupcijskih dejanj, kar dokazuje primer domnevnega pranja denarja v primeru iranskih nakazil.

 

Z napovedano spremembo zavez v zadnjih trenutkih mandata vlada dejansko definira obveznosti naslednje vlade, kar pomeni, da počne natanko to, kar očita prejšnjim vladam: vroč kostanj prodaje NLB samo prelaga v nedefinirano prihodnost po volitvah, in to brez strokovnih analiz, ki bi kazale na to, da bodo razmere za prodajo banke ugodnejše čez tri leta.

 

Poleg navedenega je jasno, da vlada ves mandat zavaja Komisijo na eni ter domačo javnost na drugi strani. Naredila je "salto" od spoštovanja zavez o prodaji, potrdila je strategijo upravljanja kapitalskih naložb, kjer je predvidena prodaja 75-odstotnega deleža minus 1 delnico, nato je spremenila mnenje in predlagala prodajo po korakih, to pa se je v zadnjih mesecih spremenilo v zamik prodaje in korekcije zavez ter sprejem kompenzacijskih ukrepov. Logično bi bilo, da bi pogajanja o spremembi zavez začela na začetku mandata, ko so bile pogajalske pozicije precej boljše kot sedaj, ko je vlada ob izteku zavez ustvarila nepotrebno izredno stanje na tem področju. Tako kot na drugih področjih je vlada dokazala, da je z zavlačevanjem spet po nepotrebnem ogrozila ugled in nenazadnje finančne temelje države. Vse samo zato, ker je nekdo v štabu SMC in koalicijskih strank ocenil, da prodaja NLB pred volitvami škodi njihovemu rejtingu. Kaj se bo zgodilo po volitvah, pa ne zanima nobenega.

 

 

Vlada NLB dejansko poklanja neznanemu upravljalcu

 

Ob vsem navedenem vlada tudi ni pojasnila, kaj je naredila za razjasnitev domnevnega pranja denarja v primeru Iran. Kakšne ukrepe je sprožilo ministrstvo za finance in njegovi organi v sestavi. Kakšne so ugotovitve, s katerimi bi bilo potrebno seznaniti javnost. Pika na i vsem sprenevedanjem je informacija, da bo namesto prodaje banke vlada to dejansko brezplačno dala v upravljanje tretji, neznani osebi, nedefiniranemu neodvisnemu upravitelju, instituciji, ki bo banko vodila do prodaje v naslednjih letih. To dejansko pomeni priznanje, da SDH ni kredibilen upravitelj državnega premoženja, kar je sicer možno ugotavljati že nekaj časa.

 

Nesprejemljivo je, da so v zadnjih letih zadnjih zaradi sprenevedanja vlade brez potrebe nastali precejšnji stroški. Izbran je bil svetovalec pri prodaji Deutsche Bank, cenilec PriceWaterhouseCoopers in verjetno še kdo, pri čemer vlada ne želi, ali ne zna predstaviti teh stroškov Zaradi vsega navedenega ne čudi, da vlada ne zna oceniti, kakšne pozitivne ali negativne učinke lahko pričakujemo, če bomo zaveze (ne)spoštovali. Vidimo namreč, da številne države, Hrvaška, države Višegrajske skupine itd., brezsramno in brez posledic kršijo skupne dogovore. Ni tudi jasno, kako je v lobiranje glede te problematike vpeta gospodarska diplomacija, zunanje ministrstvo, ali so bile o tem obveščene ključne države EU in kakšna so njihova stališča.

 

 

Kronologija sprenevedanja vlade v postopkih privatizacije NLB v zadnjem mandatu

(povzetki poročanj javnega zavoda RTV Slovenija)

 

21. 2. 2015 

Če NLB ne prodamo, lahko Evropska komisija določi nekoga, ki bo banke prodal po prvi ceni, ki jo bo dobil. 

 

16. 2. 2015

Vlada je soglašala z načrtom upravljanja kapitalskih naložb za leto 2016, ki ga je pripravil Slovenski državni holding. Največ pozornosti bo deležen postopek delne privatizacije NLB-ja.

 

15. 5. 2015

Janko Medja, tedanji predsednik uprave NLB: "Nič se ne dogaja, vendar smo v nenehnih stikih tako z lastnikom kot z mednarodno javnostjo. Z institucijami, ki so zadolžene za strokovno izvedbo teh procesov, svetovalci in z morebitnimi vlagatelji. Z njimi vzdržujemo stike in izmenjujemo mnenja že dolge mesece."

 

1. 7. 2015

Premier Miro Cerar komentira prodajo NKBM: "Veseli me, da ima NKBM, ta tako problematična banka iz preteklih let - za katero vemo, da je doživela več dokapitalizacij in da gospodarjenje v njej v preteklosti ni bilo dobro -, nove lastnike, za katere se zagotavlja, da bodo odgovorno gospodarili s to banko in jo razvijali. S tem bo na neki način dosežen učinek, ki mu je privatizacija namenjena."

 

Finančni minister Dušan Mramor: "NLB je v strategijo uvrščen kot pomembna naložba, ki bo s 25 odstotki + 1 delnico ostala v državni lasti, preostali del pa naj bi bilo razpršeno lastništvo. Normalno je sklepanje, da je to mogoče doseči z javno ponudbo (IPO-jem)."

 

31. 3. 2016

Deutsche Bank izbrana za svetovalca pri prodaji NLB.

 

12. 5. 2016

Marko Jazbec, tedanji predsednik uprave SDH: "IPO je, kot je ugotovila študija Deutsche Bank, optimalna odločitev privatizacijske poti NLB-ja, in sicer tako z vidika verjetnosti same izvršitve transakcije kot pričakovanega izplena."

 

4. 7. 2016

Imenovanje Blaža Brodnjaka za novega predsednika uprave. Izjava Ministrstva za finance: "Na ministrstvu za finance so povedali, da je bila v sodelovanju s finančnim svetovalcem pri prodaji deleža v NLB-ju Deutsche Bank sprejeta odločitev, da se prva predstavitev javne ponudbe delnic NLB-ja odloži. Vendar po njihovih ocenah ni ogrožena umestitev delnic na trg konec leta."

 

13. 9. 2016 

V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so v sporočilu za javnost zagotovili, da se pripravljalna dejanja na začetek prodaje NLB-ja prek prve javne ponudbe delnic (IPO) nadaljujejo v skladu s ciljem, da se prodaja konča do konca 2017.

 

14. 10. 2016

Bruselj prodaje NLB-ja ne komentira, SDH pa naj bi predlagal podaljšanje roka. Premier Miro Cerar za Bloomberg: "To ne pomeni, da izpodbijamo zaveze. Držali se jih bomo, upoštevati pa moramo tudi dogajanje v Evropi, in če bo to treba, nekako reorganizirati časovne termine celotnega procesa." Poudaril je, da gre pri tem za njegovo mnenje, saj nad postopkom prodaje bedi SDH.

 

6. 1. 2017

Glede prodaje NLB-ja je premier dejal, da je zavezo Bruslju, da bo NLB prodan do konca leta 2017, dala vlada Alenke Bratušek, sam postopek pa vodi SDH. "Kot predsednik vlade pa pričakujem, da bo SDH upošteval vse morebitne nove in izjemne okoliščine."

 

23. 1. 2017

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman: "Postopki prodaje NLB-ja se nadaljujejo, kot je bilo predvideno."

 

31. 1. 2017

Manevri slovenske politike za odlog privatizacije Nove Ljubljanske banke pri Evropski komisiji, kot kaže, niso bili uspešni. To so danes posredno potrdili tudi na SDH-ju. Sporočili se namreč, da po nekajmesečnem odlogu vnovič tečejo priprave na prodajo banke.

 

9. 3. 2017

Predstavniki SDH-ja so v ponedeljek podpisali pogodbo o oceni vrednosti NLB-ja z londonsko svetovalno družbo PricewaterhouseCoopers. Vrednost posla je nekaj manj kot 232.000 evrov.

 

13. 4. 2017

Slovenija predlaga postopno prodajo NLB. Do zdaj veljavna zaveza glede prodaje 75 odstotkov minus ene delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) bi se tako v popolnosti ohranila, a "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, se zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine", so po seji vlade pojasnili na ministrstvu za finance.

 

11. 5. 2017

Evropska komisija je izdala Sloveniji soglasje za prodajo NLB-ja v dveh korakih. SDH bo tako do konca leta prodal 50 odstotkov banke, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. Vlada je namreč ocenila, da se "z določitvijo možnosti, da se ta cilj doseže v več korakih, zagotovi večja pravna varnost morebitnih zainteresiranih vlagateljev, s tem pa izboljšuje možnosti glede višine kupnine".

 

15. 5. 2017

Nadzorni svet SDH-ja je prižgal še zadnjo zeleno luč za začetek privatizacije NLB-ja. Prodajali bodo najmanj 50 odstotkov delnic na ljubljanski in londonski borzi. "Ponosni smo, da smo prišli do te točke v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Nova Ljubljanska banka je dosegla velik napredek pri svoji poslovni uspešnosti s ponovno vzdržno dobičkonosnostjo ter izboljšano kakovostjo sredstev, zato menimo, da je pripravljena na novo obdobje delovanja v zasebni lasti", je ob tem dejala predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina.

 

29. 5. 2017

Nadzorniki SDH-ja so do preklica odpovedali sejo, na kateri bi morali potrditi prodajni prospekt NLB-ja, poroča TV Slovenija. Finančna ministrica je neuradno ponudila odstop, ker vlada ni želela potrditi poroštev za morebitne tožbe NLB-ja, a ga premier ni sprejel.

 

1. 6. 2017

SDH ne soglaša s ceno NLB-ja, o prodaji bo spet odločala vlada.

 

8. 6. 2017

Premier Cerar je po seji vlade pojasnil, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) ne soglašajo z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB-ja, ki jo je oblikoval SDH. "Problematika hrvaških varčevalcev je objektivna zunanja okoliščina, ki predstavlja tako tveganje, da preprečuje uspešno izvedbo prodaje. Razčistiti je treba čim prej obtožbe o pranju denarja v NLB-ju in tudi vse dileme glede dokapitalizacije iz leta 2013", je dejal premier. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman mora zdaj seznaniti Evropsko komisijo o prekinitvi postopka ter ob sodelovanju drugih pristojnih ministrstev in služb najti druge možne rešitve, je še povedal Cerar.

 

18. 10. 2017 

Vlada je na tokratni redni seji sprejela izhodišča za sestanek, zavzema pa se za odložitev prodaje in ohranitev NLB-ja kot močne regionalne banke. Vlada obenem opozarja, da je pri iskanju ustreznih rešitev z Evropsko komisijo treba upoštevati "tudi to, da so slovenski davkoplačevalci v polni meri krili stroške državne pomoči banki konec 2013", zato je nemogoče sprejeti predloge, ki bi pomenili dodatno finančno breme zanje "bodisi prek nižje kupnine za NLB v primeru prodajne cene, ki bi bila nižja zaradi tveganj prenesenih deviznih vlog, bodisi zaradi učinka morebitnega krčenja NLB Skupine na njeno vrednost".

 

25. 10. 2017

Slovenija v Bruselj z več predlogi glede NLB-ja, tudi s predlogom kazni za neprodajo banke.

 

6. 11. 2017

Koalicija nasprotuje tako prodaji manjšega deleža NLB-ja kot plačilu kazni.

 

9. 11. 2017

Vlada odločno proti kakršni koli prodaji NLB-ja. Komisiji daje drugačen predlog.

 

29. 11. 2017

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je po četrtem sestanku o NLB-ju v Bruslju poudarila, da so določili pot, po kateri lahko pridejo do kompromisa. Komisija pa vztraja pri privatizaciji. Na tokratnem sestanku v Bruslju so po ministričinih besedah poskušali nasloviti problem, na katerega je Evropska komisija opozorila na zadnjem sestanku - vprašanje izboljšanja upravljanja banke. "Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države", je pojasnila ministrica.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 5.264
02/
Šarčeva ideja o prehodni vladi je res genialna, skoraj na nivoju traktorista Ivana Serpentinška!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.633
03/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.654
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.906
05/
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
Uredništvo
Ogledov: 1.787
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.872
07/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.550
08/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.474
09/
Prizori iz Slovenije: Kučanova igralnica oblasti in besed
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.268
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 1.106