Komentar

Uredniški komentar: Začasno prepovedana pravica do samostojnega razmišljanja v zadnji socialistični republiki

V nekaterih segmentih družbe Slovenija ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko. Vendar se dogajajo.

16.12.2017 00:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jernej Šugman   SNG Drama   Josip Vidmar   pogreb   MGL   Gašper Tič   sodišče   2. tir   referendum   Jan Zobec   vrhovno sodišče   segregacija   apartheid

Ali je Slovenija totalitarna država?

Preminuli igralec ljubljanske Drame Jernej Šugman je bil zares velik igralec. Tudi meni se je zdel v nekaterih vlogah izvrsten in neprekosljiv. A tako kot bi me na gledaliških premierah motili aktivni politiki in visoki vladni funkcionarji, če bi se jih udeleževali - pa se jih na moje veliko zadovoljstvo v večini primerov ne; bodisi zato ne, ker imajo do kulture manjvrednostni kompleks, bodisi zato ne, ker so, preprosto rečeno, preveliki rovtarji, da bi kdaj prišli v teater -, imam precej kritičen pogled tudi na "kolektivizacijo" kulture ter posiljeno izkazovanje časti preminulim kulturnim ustvarjalcem in umetnikom. Pokopati igralca z vojaškimi častmi? Sem kaj napačno razumel ali je za večino državljanov takšna poteza, s katero se je ponovno v prve vrste zrinila politična nomenklatura, nekaj docela običajnega? Kajti za bivši režim, to je res, v resnici res ni bilo nič neobičajnega, če so kakšno pomembno kulturniško osebnost pokopali z državniškim pompom. Tudi Josipa Vidmarja so pokopali z vojaškimi častmi. V prejšnjih časih so bili pomembni "kulturni delavci" kot privilegirani del družbene avantgarde deležni priznanja države tudi na zadnji poti. Ne bi me čudilo, če bi leta 1988 zaradi partijskega pragmatizma tudi Ježka poskušali pokopali z vojaškimi salvami ...

 

Vseeno pa so se, vsaj tako sem nekoč mislil, časi spremenili. Toda že pred nekaj meseci sem v MGL dobil neprijeten občutek. Pred začetkom predstave so podelili Dnevnikovo priznanje za igralko ali igralca leta. Soprogi sem, medtem ko je predstavnik tega časopisa bral obrazložitev, tiho šepnil nekaj v smislu "boš videla, kdo bo dobil", čeprav ji nisem razkril, da mislim na Gašperja Tiča. Čez minuto ali dve se je moja napoved uresničila in avditorij je gromko zaploskal. Tudi jaz sem, seveda. Aplavz je bil dolg, kar je dokaz velikega spoštovanja do poleti tragično umrlega igralca. A ko aplavza ni in ni hotelo biti konec, ko so ljudje začeli vstajati in ko so stoje aplavdirali dalje, se nenadoma nisem več dobro počutil. Nisem vstal. Nisem se zmenil za morebitne grde poglede sosedov, pač pa sem poskušal na hitro prešteti, koliko je v dvorani še takšnih, ki se niso pridružili kolektivnemu duhu aklamacije. Morda nas je bilo dvajset, velika dvorana MGL pa sprejme 327 sedežev.

 

Ali je res preveč malenkostno, če se kdo obregne ob Šugmanov pogreb z vojaškimi častmi ali ob stoječi aplavz ob razglasitvi Gašperja Tiča za igralca leta? V prvem primeru gre za politično odločitev, ki ponovno, kot že tolikokrat doslej, očitno ne zmore enkrat za vselej sprejeti razmejitve med različnimi sferami v družbi. Ni vse, kar se dogaja, politika. Niso vsi dogodki politični. In nikakor ni dolžnost, kaj šele pravica politikov, da se vtaknejo in vtikajo v vse pore družbe. Oziroma - če smo korektni - je, pa še kako je to normalno, če govorimo o totalitarni državi. Seveda pa je v tem primeru vprašanje daleč od tega, da bi lahko ostalo retorično.

 

Ali je Slovenija totalitarna država?

 

Ker vprašanje ni bilo retorično, se odgovoru ne moremo izogniti. Mislim, da v nekaterih elementih žal ostaja takšna, da ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko.

 

Vendar se dogajajo.

 

Glede na razmerje moči v zakonodajnem telesu, ki je podaljšana roka izvršilne oblasti, je lahko samo neodvisno in samostojno sodstvo tisto, ki preprečuje najhujše anomalije in zlorabe oblasti. Mediji v glavnem te naloge ne opravljajo. In ker je sodstvo potemtakem edini teoretični varuh pravne države, so pritiski nanj temu primerno veliki. Čeprav imamo občutek, da je neodvisnost sodnikov pogosto pretežka, da bi jo bili sposobni sprejemati, se dogajajo tudi presenečenja. Pozitivna.

 

Eno takšnih se je zgodilo v ponedeljek, ko je vrhovno sodišče sporočilo svojo odločitev (vir), da zakon o t.i. drugem tiru ne more stopiti v veljavo, kar pomeni, da je brezpredmeten tudi septemberski referendum, na katerem je vladna stran sicer slavila, vendar je dejstvo, da je za referendumsko kampanjo grdo zlorabila javne finance in svoj položaj. Na srečo so na vrhovnem sodišču prišli do podobne ugotovitve. Poiskali so tudi temelj tega problema, in sicer oba zakona, ki sta bila pravna podlaga za referendum (tj. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakon o volilni in referendumski kampanji). Ker vrhovno sodišče misli, da sta verjetno v nasprotju z ustavo, bo imelo zdaj zadnjo besedo ustavno sodišče. Za vladno stran je ta odločitev hud šok, kajti s seboj prinaša še eno neprijetno posledico: do rešitve tega (referendumskega) spora se vsi postopki, povezani z referendumom o t.i. drugem tiru, prekinejo. Cerarjeva vlada je dobila zaušnico, kakršne ne pomni nobena vlada.

 

Z vrhovnim sodiščem je neposredno povezan tudi primer, ki ima sicer dve plati, vendar gre na koncu za vprašanje spoštovanja avtoritete vrhovnega sodišča. Vrhovnega sodnika Jana Zobca je ob prihodu v sodno palačo fizično ustavil in potem tudi napadel policist, ki je zadolžen za varovanje sodišča in sodnikov, torej tudi vrhovnih sodnikov. Kljub temu da so nekateri želeli cinično minimizirati incident, češ da si je Zobec sam kriv, ker se ni obnašal tako, kot je policist pričakoval od njega, pa ima zgodba dve jasni sporočili.

 

Prvo je to, da funkcija vrhovnega sodnika pri nas ne uživa omembe vredne avtoritete oziroma spoštovanja (ne samo zunaj, tj. na ulici, pač pa tudi znotraj sodne palače), kar je samo po sebi dovolj šokanten podatek. Da policisti ne (s)poznajo vrhovnega sodnika, je stvar, s katero bi se morala ukvarjati pravosodna policija oziroma njeni strokovnjaki za kadrovsko politiko.

 

Mnogo bolj pomenljive so reakcije na Zobčev incident skozi prizmo politične všečnosti. Ne bomo se sprenevedali: če bi pravosodni policist takole napadel Branka Maslešo ali Nino Betetto, bi nastal takšen cirkus, da si ga ne znamo predstavljati - še posebej, če bi bila na oblast desnica. V to ste lahko prepričani. Toda ker temu ni tako in kot vse kaže, še dolgo ne bo, jo je Jan Zobec skupil zaradi svojih stališč. To pa je natanko tisto, o čemer sem zadnjič pisal v tekstu o Klemnu Jakliču: da je namreč slovenska družba v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu.

 

Toliko torej o spoštovanju različnost in pluralizmu mnenj. Nismo vsi pujsi enaki, sploh pa - saj nismo vsi pujsi. V tej deželi je kvečjemu preveč zajcev, nojev, kač in lisjakov ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,526
02/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,920
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,786
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,281
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,322
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,047
07/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,331
08/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 800
09/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 785
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,418