Komentar

Uredniški komentar: Začasno prepovedana pravica do samostojnega razmišljanja v zadnji socialistični republiki

V nekaterih segmentih družbe Slovenija ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko. Vendar se dogajajo.

16.12.2017 00:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jernej Šugman   SNG Drama   Josip Vidmar   pogreb   MGL   Gašper Tič   sodišče   2. tir   referendum   Jan Zobec   vrhovno sodišče   segregacija   apartheid

Ali je Slovenija totalitarna država?

Preminuli igralec ljubljanske Drame Jernej Šugman je bil zares velik igralec. Tudi meni se je zdel v nekaterih vlogah izvrsten in neprekosljiv. A tako kot bi me na gledaliških premierah motili aktivni politiki in visoki vladni funkcionarji, če bi se jih udeleževali - pa se jih na moje veliko zadovoljstvo v večini primerov ne; bodisi zato ne, ker imajo do kulture manjvrednostni kompleks, bodisi zato ne, ker so, preprosto rečeno, preveliki rovtarji, da bi kdaj prišli v teater -, imam precej kritičen pogled tudi na "kolektivizacijo" kulture ter posiljeno izkazovanje časti preminulim kulturnim ustvarjalcem in umetnikom. Pokopati igralca z vojaškimi častmi? Sem kaj napačno razumel ali je za večino državljanov takšna poteza, s katero se je ponovno v prve vrste zrinila politična nomenklatura, nekaj docela običajnega? Kajti za bivši režim, to je res, v resnici res ni bilo nič neobičajnega, če so kakšno pomembno kulturniško osebnost pokopali z državniškim pompom. Tudi Josipa Vidmarja so pokopali z vojaškimi častmi. V prejšnjih časih so bili pomembni "kulturni delavci" kot privilegirani del družbene avantgarde deležni priznanja države tudi na zadnji poti. Ne bi me čudilo, če bi leta 1988 zaradi partijskega pragmatizma tudi Ježka poskušali pokopali z vojaškimi salvami ...

 

Vseeno pa so se, vsaj tako sem nekoč mislil, časi spremenili. Toda že pred nekaj meseci sem v MGL dobil neprijeten občutek. Pred začetkom predstave so podelili Dnevnikovo priznanje za igralko ali igralca leta. Soprogi sem, medtem ko je predstavnik tega časopisa bral obrazložitev, tiho šepnil nekaj v smislu "boš videla, kdo bo dobil", čeprav ji nisem razkril, da mislim na Gašperja Tiča. Čez minuto ali dve se je moja napoved uresničila in avditorij je gromko zaploskal. Tudi jaz sem, seveda. Aplavz je bil dolg, kar je dokaz velikega spoštovanja do poleti tragično umrlega igralca. A ko aplavza ni in ni hotelo biti konec, ko so ljudje začeli vstajati in ko so stoje aplavdirali dalje, se nenadoma nisem več dobro počutil. Nisem vstal. Nisem se zmenil za morebitne grde poglede sosedov, pač pa sem poskušal na hitro prešteti, koliko je v dvorani še takšnih, ki se niso pridružili kolektivnemu duhu aklamacije. Morda nas je bilo dvajset, velika dvorana MGL pa sprejme 327 sedežev.

 

Ali je res preveč malenkostno, če se kdo obregne ob Šugmanov pogreb z vojaškimi častmi ali ob stoječi aplavz ob razglasitvi Gašperja Tiča za igralca leta? V prvem primeru gre za politično odločitev, ki ponovno, kot že tolikokrat doslej, očitno ne zmore enkrat za vselej sprejeti razmejitve med različnimi sferami v družbi. Ni vse, kar se dogaja, politika. Niso vsi dogodki politični. In nikakor ni dolžnost, kaj šele pravica politikov, da se vtaknejo in vtikajo v vse pore družbe. Oziroma - če smo korektni - je, pa še kako je to normalno, če govorimo o totalitarni državi. Seveda pa je v tem primeru vprašanje daleč od tega, da bi lahko ostalo retorično.

 

Ali je Slovenija totalitarna država?

 

Ker vprašanje ni bilo retorično, se odgovoru ne moremo izogniti. Mislim, da v nekaterih elementih žal ostaja takšna, da ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko.

 

Vendar se dogajajo.

 

Glede na razmerje moči v zakonodajnem telesu, ki je podaljšana roka izvršilne oblasti, je lahko samo neodvisno in samostojno sodstvo tisto, ki preprečuje najhujše anomalije in zlorabe oblasti. Mediji v glavnem te naloge ne opravljajo. In ker je sodstvo potemtakem edini teoretični varuh pravne države, so pritiski nanj temu primerno veliki. Čeprav imamo občutek, da je neodvisnost sodnikov pogosto pretežka, da bi jo bili sposobni sprejemati, se dogajajo tudi presenečenja. Pozitivna.

 

Eno takšnih se je zgodilo v ponedeljek, ko je vrhovno sodišče sporočilo svojo odločitev (vir), da zakon o t.i. drugem tiru ne more stopiti v veljavo, kar pomeni, da je brezpredmeten tudi septemberski referendum, na katerem je vladna stran sicer slavila, vendar je dejstvo, da je za referendumsko kampanjo grdo zlorabila javne finance in svoj položaj. Na srečo so na vrhovnem sodišču prišli do podobne ugotovitve. Poiskali so tudi temelj tega problema, in sicer oba zakona, ki sta bila pravna podlaga za referendum (tj. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakon o volilni in referendumski kampanji). Ker vrhovno sodišče misli, da sta verjetno v nasprotju z ustavo, bo imelo zdaj zadnjo besedo ustavno sodišče. Za vladno stran je ta odločitev hud šok, kajti s seboj prinaša še eno neprijetno posledico: do rešitve tega (referendumskega) spora se vsi postopki, povezani z referendumom o t.i. drugem tiru, prekinejo. Cerarjeva vlada je dobila zaušnico, kakršne ne pomni nobena vlada.

 

Z vrhovnim sodiščem je neposredno povezan tudi primer, ki ima sicer dve plati, vendar gre na koncu za vprašanje spoštovanja avtoritete vrhovnega sodišča. Vrhovnega sodnika Jana Zobca je ob prihodu v sodno palačo fizično ustavil in potem tudi napadel policist, ki je zadolžen za varovanje sodišča in sodnikov, torej tudi vrhovnih sodnikov. Kljub temu da so nekateri želeli cinično minimizirati incident, češ da si je Zobec sam kriv, ker se ni obnašal tako, kot je policist pričakoval od njega, pa ima zgodba dve jasni sporočili.

 

Prvo je to, da funkcija vrhovnega sodnika pri nas ne uživa omembe vredne avtoritete oziroma spoštovanja (ne samo zunaj, tj. na ulici, pač pa tudi znotraj sodne palače), kar je samo po sebi dovolj šokanten podatek. Da policisti ne (s)poznajo vrhovnega sodnika, je stvar, s katero bi se morala ukvarjati pravosodna policija oziroma njeni strokovnjaki za kadrovsko politiko.

 

Mnogo bolj pomenljive so reakcije na Zobčev incident skozi prizmo politične všečnosti. Ne bomo se sprenevedali: če bi pravosodni policist takole napadel Branka Maslešo ali Nino Betetto, bi nastal takšen cirkus, da si ga ne znamo predstavljati - še posebej, če bi bila na oblast desnica. V to ste lahko prepričani. Toda ker temu ni tako in kot vse kaže, še dolgo ne bo, jo je Jan Zobec skupil zaradi svojih stališč. To pa je natanko tisto, o čemer sem zadnjič pisal v tekstu o Klemnu Jakliču: da je namreč slovenska družba v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu.

 

Toliko torej o spoštovanju različnost in pluralizmu mnenj. Nismo vsi pujsi enaki, sploh pa - saj nismo vsi pujsi. V tej deželi je kvečjemu preveč zajcev, nojev, kač in lisjakov ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
1
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,805
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,324
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,205
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,833
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,781
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,100
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,062
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,294
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,315
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,194