Komentar

Uredniški komentar: Začasno prepovedana pravica do samostojnega razmišljanja v zadnji socialistični republiki

V nekaterih segmentih družbe Slovenija ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko. Vendar se dogajajo.

16.12.2017 00:48
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Jernej Šugman   SNG Drama   Josip Vidmar   pogreb   MGL   Gašper Tič   sodišče   2. tir   referendum   Jan Zobec   vrhovno sodišče   segregacija   apartheid

Ali je Slovenija totalitarna država?

Preminuli igralec ljubljanske Drame Jernej Šugman je bil zares velik igralec. Tudi meni se je zdel v nekaterih vlogah izvrsten in neprekosljiv. A tako kot bi me na gledaliških premierah motili aktivni politiki in visoki vladni funkcionarji, če bi se jih udeleževali - pa se jih na moje veliko zadovoljstvo v večini primerov ne; bodisi zato ne, ker imajo do kulture manjvrednostni kompleks, bodisi zato ne, ker so, preprosto rečeno, preveliki rovtarji, da bi kdaj prišli v teater -, imam precej kritičen pogled tudi na "kolektivizacijo" kulture ter posiljeno izkazovanje časti preminulim kulturnim ustvarjalcem in umetnikom. Pokopati igralca z vojaškimi častmi? Sem kaj napačno razumel ali je za večino državljanov takšna poteza, s katero se je ponovno v prve vrste zrinila politična nomenklatura, nekaj docela običajnega? Kajti za bivši režim, to je res, v resnici res ni bilo nič neobičajnega, če so kakšno pomembno kulturniško osebnost pokopali z državniškim pompom. Tudi Josipa Vidmarja so pokopali z vojaškimi častmi. V prejšnjih časih so bili pomembni "kulturni delavci" kot privilegirani del družbene avantgarde deležni priznanja države tudi na zadnji poti. Ne bi me čudilo, če bi leta 1988 zaradi partijskega pragmatizma tudi Ježka poskušali pokopali z vojaškimi salvami ...

 

Vseeno pa so se, vsaj tako sem nekoč mislil, časi spremenili. Toda že pred nekaj meseci sem v MGL dobil neprijeten občutek. Pred začetkom predstave so podelili Dnevnikovo priznanje za igralko ali igralca leta. Soprogi sem, medtem ko je predstavnik tega časopisa bral obrazložitev, tiho šepnil nekaj v smislu "boš videla, kdo bo dobil", čeprav ji nisem razkril, da mislim na Gašperja Tiča. Čez minuto ali dve se je moja napoved uresničila in avditorij je gromko zaploskal. Tudi jaz sem, seveda. Aplavz je bil dolg, kar je dokaz velikega spoštovanja do poleti tragično umrlega igralca. A ko aplavza ni in ni hotelo biti konec, ko so ljudje začeli vstajati in ko so stoje aplavdirali dalje, se nenadoma nisem več dobro počutil. Nisem vstal. Nisem se zmenil za morebitne grde poglede sosedov, pač pa sem poskušal na hitro prešteti, koliko je v dvorani še takšnih, ki se niso pridružili kolektivnemu duhu aklamacije. Morda nas je bilo dvajset, velika dvorana MGL pa sprejme 327 sedežev.

 

Ali je res preveč malenkostno, če se kdo obregne ob Šugmanov pogreb z vojaškimi častmi ali ob stoječi aplavz ob razglasitvi Gašperja Tiča za igralca leta? V prvem primeru gre za politično odločitev, ki ponovno, kot že tolikokrat doslej, očitno ne zmore enkrat za vselej sprejeti razmejitve med različnimi sferami v družbi. Ni vse, kar se dogaja, politika. Niso vsi dogodki politični. In nikakor ni dolžnost, kaj šele pravica politikov, da se vtaknejo in vtikajo v vse pore družbe. Oziroma - če smo korektni - je, pa še kako je to normalno, če govorimo o totalitarni državi. Seveda pa je v tem primeru vprašanje daleč od tega, da bi lahko ostalo retorično.

 

Ali je Slovenija totalitarna država?

 

Ker vprašanje ni bilo retorično, se odgovoru ne moremo izogniti. Mislim, da v nekaterih elementih žal ostaja takšna, da ohranja mentaliteto takšnega stanja, s kakršnim smo imeli opravka pred tridesetimi ali štiridesetimi leti. To ne pomeni, da je Slovenija totalitarna država, ampak pomeni, da podobno kot s posiljenim ohranjanjem socialističnega duha pri življenju vzdržujemo tudi nekatere vzorce nekdanje totalitarne države, čeprav se takšni "popadki" na srečo državljanov ter civilne družbe in nesrečo politikov dogajajo relativno redko.

 

Vendar se dogajajo.

 

Glede na razmerje moči v zakonodajnem telesu, ki je podaljšana roka izvršilne oblasti, je lahko samo neodvisno in samostojno sodstvo tisto, ki preprečuje najhujše anomalije in zlorabe oblasti. Mediji v glavnem te naloge ne opravljajo. In ker je sodstvo potemtakem edini teoretični varuh pravne države, so pritiski nanj temu primerno veliki. Čeprav imamo občutek, da je neodvisnost sodnikov pogosto pretežka, da bi jo bili sposobni sprejemati, se dogajajo tudi presenečenja. Pozitivna.

 

Eno takšnih se je zgodilo v ponedeljek, ko je vrhovno sodišče sporočilo svojo odločitev (vir), da zakon o t.i. drugem tiru ne more stopiti v veljavo, kar pomeni, da je brezpredmeten tudi septemberski referendum, na katerem je vladna stran sicer slavila, vendar je dejstvo, da je za referendumsko kampanjo grdo zlorabila javne finance in svoj položaj. Na srečo so na vrhovnem sodišču prišli do podobne ugotovitve. Poiskali so tudi temelj tega problema, in sicer oba zakona, ki sta bila pravna podlaga za referendum (tj. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter Zakon o volilni in referendumski kampanji). Ker vrhovno sodišče misli, da sta verjetno v nasprotju z ustavo, bo imelo zdaj zadnjo besedo ustavno sodišče. Za vladno stran je ta odločitev hud šok, kajti s seboj prinaša še eno neprijetno posledico: do rešitve tega (referendumskega) spora se vsi postopki, povezani z referendumom o t.i. drugem tiru, prekinejo. Cerarjeva vlada je dobila zaušnico, kakršne ne pomni nobena vlada.

 

Z vrhovnim sodiščem je neposredno povezan tudi primer, ki ima sicer dve plati, vendar gre na koncu za vprašanje spoštovanja avtoritete vrhovnega sodišča. Vrhovnega sodnika Jana Zobca je ob prihodu v sodno palačo fizično ustavil in potem tudi napadel policist, ki je zadolžen za varovanje sodišča in sodnikov, torej tudi vrhovnih sodnikov. Kljub temu da so nekateri želeli cinično minimizirati incident, češ da si je Zobec sam kriv, ker se ni obnašal tako, kot je policist pričakoval od njega, pa ima zgodba dve jasni sporočili.

 

Prvo je to, da funkcija vrhovnega sodnika pri nas ne uživa omembe vredne avtoritete oziroma spoštovanja (ne samo zunaj, tj. na ulici, pač pa tudi znotraj sodne palače), kar je samo po sebi dovolj šokanten podatek. Da policisti ne (s)poznajo vrhovnega sodnika, je stvar, s katero bi se morala ukvarjati pravosodna policija oziroma njeni strokovnjaki za kadrovsko politiko.

 

Mnogo bolj pomenljive so reakcije na Zobčev incident skozi prizmo politične všečnosti. Ne bomo se sprenevedali: če bi pravosodni policist takole napadel Branka Maslešo ali Nino Betetto, bi nastal takšen cirkus, da si ga ne znamo predstavljati - še posebej, če bi bila na oblast desnica. V to ste lahko prepričani. Toda ker temu ni tako in kot vse kaže, še dolgo ne bo, jo je Jan Zobec skupil zaradi svojih stališč. To pa je natanko tisto, o čemer sem zadnjič pisal v tekstu o Klemnu Jakliču: da je namreč slovenska družba v resnici utemeljena na segregaciji oziroma ideološkem apartheidu.

 

Toliko torej o spoštovanju različnost in pluralizmu mnenj. Nismo vsi pujsi enaki, sploh pa - saj nismo vsi pujsi. V tej deželi je kvečjemu preveč zajcev, nojev, kač in lisjakov ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
26
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,508
02/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,330
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,054
04/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,927
05/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,515
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,366
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,179
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,080
09/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,966
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,472