Komentar

V našem otroštvu smo besedo sintesajzer izgovarjali posvečeno, kot eno najbolj magičnih besed.

Elektronska zvočnost ali elektronska glasba je neposredni izraz kozmičnega ozvočenja. Mogoče pa je elektronski zvok kozmos sam. Vsekakor proizvaja "uporabniku" kozmično ravnovesje, tudi v najbolj hrupnih pasažah. Mogoče ravno zaradi kozmične razsežnosti zvočnih skulptur Peter Edwards uporablja rastline za sprožilec svojih zvočnih vzorčenj.

16.12.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Peter Edwards   Modul@r   zvok   sintesajzer   elektronska skulptura   Intonarumori

Foto: Youtube

Intonarumori je bil tista veličastna futuristična falanga, ki je napadla umetniško predvidljivost ranega dvajsetega stoletja. Podobno kot pankovski "noise" sedemdestih let. 

Zadnje dni sva se pogosto srečevala v projektno produkcijskih prostorih Osmo/Za. V vektorjalu je bilo vse preveč vektorjev, da bi se lahko temeljito pogovorila o stvareh umetnosti in tehnologije. Vse je potekalo mimobežno, po površini, poleg tega ga je še spodneslo na ledu, tako da je končal na urgenci Univerzitetnega kliničnega centra; vsekakor bolje to, kot da bi mu priletel kovinski opilek v oko. Zdaj, ko so se vektorske energije umirile na vseh ravneh, sva se s Petrom Edwardsom zapletla v pogovor o njegovi zvočni umetnini in zvočnih skulpturah nasploh. Edwards je ameriški umetnik z začasnim bivališčem na Češkem, študijsko se je na Nizozemskem specializiral za zvočno umetnost, pred tem pa se je izobraževal v ZDA na elektrotehnični fakulteti, njegov primarni študij pa je bil povezan z umetnostjo, s skulpturo. Preprost seštevek: pred mano sedi izvrsten razvojni umetnik. Pogovor je potekal v neposredni bližini njegove zvočne umetnine Modul@r.

 

Visokofrekvenčna zvočna avantgarda je bila in je še vedno v sredici mojega zanimanja za umetniške prakse. Intonarumori je moje navdušenje že od najstniških dni. Intonarumori je bil tista veličastna futuristična falanga, ki je napadla umetniško predvidljivost ranega dvajsetega stoletja. Podobno kot pankovski "noise" sedemdestih let. Na eni strani užitek hrupa in nereda, na drugi radost elektronske oscilacijske urejenosti. Seveda se je užitek z leti prevesil k slednji.

 

Futuristi-anarhisti so me med vsemi umetniškimi zvrstmi najbolj navduševali s svojimi zvočnimi divizijami. Današnji umetniki komunalisti poskušajo zgraditi popolnoma novo odgovornost, nov zvočni red, kjer se delita izkušnja in znanje, kjer se oglaša zvok odnosov, ne pa zvok virtuozov, kjer ni remek dela, ampak remake tistega, kar bi se lahko prek preteklih dni šele danes sestavilo v čez časovno celoto.

 

Z Edwardsom sva v hipu, brez zadržkov vstopila v njegovo umetnino, v organizem Modul@ar. To ni inštrument za enega izvajalca, temveč inštrument organizem, ki ga lahko "vijači" cel niz izvajalcev istočasno. Tako se vloge v proizvodnem procesu v trenutku zamenjajo, avditorij postane izvajalec zvočne mase, Edwards pa nadzornik zvočne linije. Ker je umetnost zvoka zelo odvisna od razporeditve zvočnih baterij, od načina kako so moduli med seboj povezani, je tako Edwards tudi dirigent zvočnih formatov, avditorij pa njihov uporabnik.

 

Žičevje je živčni sistem tega komunitarnega obreda. Prek žičnih transferjev Edwards opravlja spoje osnovnih modulov. Vau, kako lepo žičevje ima organizem Modul@r. 

 

Moduli so najprej ozvočeni od znotraj. Njegov modul@rni izum v tem trenutku proizvaja več kot štiristo proizvajalcev. Lahko si predstavljate, koliko ljudi je vgrajeno v njegovo zvočno sliko. V drugem produktnem krogu pa elektro organizme ozvoči od zunaj s telesi avditorija. Vsi skupaj so veliko več kot posamični "uporabniki", kot posamični moduli. Avditorij postane zvočni eksperimentator, ki raziskuje zvoke s pomočjo pripravljenih elektronskih formatov. Modul@r je organizem, ki se vzpostavi kot socialna skulptura, toda to je le ena od njegovih mnogih ravni. Določa jo posamičnost. Povezljivost. To je fascinantno. Različni bloki, ki rezultirajo v različne neskončne zvočne produkte. Tako nam "združena elektro naprava" s svojimi zvočnimi funkcijami proizvede nov čas.

 

Novi časi, novi zvoki.

 

"Uporabnik" izbira; ali dodaja svetu svojo notranjo ritmizacijo, ali pa ga visokofrekvenčno mutira. Med "uporabniki" se vzpostavi vzajemno nanašanje in soodvisnost pri proizvodnji zvočnih krajin. "Uporabnik" se odziva tudi telesno, tako imamo pred sabo tri funkcionalne organe: tistega, ki manipulira, tistega, ki nadzira, in tistega, ki se telesno odziva. Jupi, organizem tudi pleše. Tako se znajdemo v lepem komunitarnem svetu: proizvajamo, obredno občujemo in plešemo.

 

Novi časi, novi inštrumenti.

 

Smo v območju razumevanja razvojne umetnosti, ki se oblikuje okrog odprtih, svobodnih kateder, ki nam proizvajajo neskončne zvočne linije. Izumitelji elektronskih skulptur, struktur nas informirajo o zvočnosti časa na Slovenskem - Srečko Bajda, Borut Savski, Marko Košnik, Miha Ciglar. Šele na naslednjih ravneh nastopi glasba - "Zvečer, na poti proti letališču!". Komunikacija med različnimi časovnimi napravami izhaja iz razvojne logike prvih elektronskih inštrumentov dvajsetih in tridesetih let prejšnejga stoletja, ko smo, mi, človeštvo, začeli s pomočjo elektrofrekventnih valovanj sintetizirati zvok. S svojo naravnanostjo je zvok postal zvok vseh inštrumentov.

 

Tako kot je Modul@r zvok vseh zvokov, je sintesajzer šestdeseti let inštrument vseh inštrumentov.

 

Preskok v času: Na začetku proizvodne linije elektronskih inštrumentov je bil teremin. Z njim se je začel elektro impulz, ki je izoblikoval zvok in glasbo, ki jo je širil v vseh smereh. Tereminova amplituda zvoka se je prelila v različne serijalnosti, v njihove epizode. Tako smo dobili nadaljevanke, ki se končajo tako, kot da se ne bodo nikoli končale. Razblinijo se v ponavljanju in minimalnem razlikovanju. Telo avditorija se je tako priključilo skupinski serijalni sliki.

 

Sintesajzer.

 

V našem otroštvu smo besedo sintesajzer izgovarjali posvečeno, kot eno najbolj magičnih besed. 

 

Kompleksen inštrument sintesajzer, kompleksna beseda sintetizator.

 

Historična intervencija: Lev Sergejevič Thermin (1896-1993) je bil glasbeni odličnik, čelist, fizik, profesor akustike. Kot rdečearmejec je opravljal funkcijo radijskega vezista. Kot strokovnjak za radio je svoja znanja usmeril v proizvodnjo popolnoma novega glasbnega inštrumenta, ki je retroaktivno dobil ime teremin. Teremin je predhodnik sintesajzerja. Elektronska naprava deluje izjemno enostavno. Sestavljena je iz dveh radijskih oscilatorjev in dveh anten. Ena je nameščena pokončno druga vodravno. Pošiljata nam električne signale, ki nam predvajajo prek zvočnika zelo posebno zvočno krajino. Igramo ga tako, da uravnavamo glasnost in jakost zvoka s premikanjem rok okrog obeh anten.

 

Neplačan oglas: Poišči in poslušaj na medmrežju Theremidi Orchestra! Konec oglasa.

 

En passant: Inštrument teremin je bil edini sodobni umetniški fenomen, nad katerim se je navduševal tudi Vladimir Ilič Lenin. Elektronski inštrument teremin je bolj podoben radijskemu sprejemniku kot glasbenemu inštrumentu. Razvoj radijske umetnosti in razvoj radijske tehnologije je pospeševal elektronsko zvočno umetnost. Tako smo v zori dvajsetega stoletja dobili laboratorije za raziskave novih zvočnih inštrumentov in novih zvočnih krajin.

 

Preskok v sedanji in istočasno v pretekli čas: Elektronska zvočnost ali elektronska glasba je neposredni izraz kozmičnega ozvočenja. Mogoče pa je elektronski zvok kozmos sam. Vsekakor proizvaja "uporabniku" kozmično ravnovesje, tudi v najbolj hrupnih pasažah. Mogoče ravno zaradi kozmične razsežnosti zvočnih skulptur Peter Edwards uporablja rastline za sprožilec svojih zvočnih vzorčenj. Zvočne skulpture so predvsem umetnost namenjena ozaveščenim "uporabnikom". Tistim, ki v naprej razumejo, v kakšne procese se bodo vpletli!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.676
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.699
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.115
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.101