Razkrivamo

Ta veseli dan v slovenskem zdravstvu ali zaslišanje Pokvarjene Milojke pred parlamentarno preiskovalno komisijo

In potem je prišla. Po skoraj enomesečnem izmikanju, prvi "bolezni" in bolniški v tem mandatu, kot so sporočili z Ministrstva za zdravje, se je Milojka Kolar Celarc včeraj ob 14, uri nepričakovano pojavila pred parlamentarno preiskovalno komisijo Jelke Godec, ki preiskuje rop stoletja v slovenskem zdravstvu, afero s katastrofalno preplačanimi žilnimi opornicami. In kaj je povedala?

21.12.2017 00:49
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Milojka Kolar Celarc   parlamentarna preiskovalna komisija   žilne opornice   javno zdravstvu   Jelka Godec   Bojan Dobovšek   Julijana Bizjak Mlakar   UKCL

Foto: Televizija Slovenija

Da je bil fiasko popoln, se je po katastrofalnem pričanju in skoraj treh urah laži ministrica še deset minut po koncu seje skrivala v dvorani pred novinarji, ki so nanjo prežali pred dvorano. Sramota je bila očitno prevelika. Iz krvi se je moral tudi izločiti adrenalin.

Parlamentarna komisija, ki jo vodi opozicijska poslanka Jelka Godec, SDS, preiskuje zlorabe pri prodaji in nakupu žilnih opornic. Doslej je zaslišala že okoli 40 prič. Nekatere so povedale toliko detajlov, da so si v 400 strani dolgem prehodnem poročilu te komisije prislužile naznanitve morebitnih sumov več kaznivih dejanj. Kot izhaja iz prehodnega poročila preiskovalne komisije so imeli prste v marmeladi nekdanji glavni nabavnik v UKC Ljubljana Bojan Uran, bivši vodja kateterskega laboratorija UKC Ljubljana Darko Zorman, njegov naslednik Matjaž Bunc (brat Cerarjeve evropske komisarke Violete Bulc, če ste morda pozabili), sedanji in nekdanji predstojnik kateterskih laboratorijev SB Celje Dragan Kovačič in UKC Maribor Vojko Kanič ter nekdanja generalna direktorja kliničnih centrov Ljubljana in Maribor, Simon Vrhunec in Gregor Pivec.

 

Od vseh se je do sedaj pričanja izogibala le ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Le zakaj? Česa se boji ta gospa, ki smo jo na portalu+ ocenili za katastrofo slovenskega zdravstva na dveh nogah. Nič ne pretiravamo. Celo nekdanji minister za zdravstvo Borut Miklavčič, ki je tudi pričal pred komisijo, jo je ocenil kot najbolj nesposobno ministrico v zgodovini Slovenije.

 

Milojka Kolar Cerarc, v kuloarjih zaradi darežljivosti do dobaviteljev v javnem zdravstvu imenovana tudi Dojka, je doslej edina od vabljenih prič, ki se je na vse pretege izogibala prihodu na preiskovalno komisijo. Zakaj? Je morda dobila "priporočilo", da se seje komisije ne sme udeležiti? Je klecnila pod težo vesti? Vemo le to, da jo je, resnično ali ne, tisti petek, ko je poslanec Bojan Dobovšek javno zahteval, da komisiji predloži zdravniško opravičilo, tako zabolelo pri srcu, da je pomoč poiskala na pravkar na novo odprti Internistični prvi pomoči (IPP) UKC Ljubljana.

 

 

Kronologija nekega izmikanja

 

Milojka Kolar Celarc je bila na pričanje 1. decembra 2017 vabljena kot vsaka druga priča z uradnim vabilom parlamentarne preiskovalne komisije. Vendar vabila ni dvignila. Uradno torej ni vedela, da je na pričanje vabljena. Dva dni pred datumom zaslišanja, tj. 29.11.2017, smo jo lahko zasledili v večernem Dnevniku na Televiziji Slovenija, ko je živahno podala neko izjavo. Kljub temu, da vabila ni dvignila, so v četrtek, 30. novembra 2017 ob 16:40, torej tik pred koncem delovnika, parlamentarni komisiji z Ministrstva za zdravje poslali opravičilo, da se ministrica naslednji dan zaradi nenadnih zdravstvenih težav pričanja ne bo udeležila.

 

V petek, 1. decembra 2017 na jutranjih Poročilih Televizije Slovenija ob 8. uri o pričanju Celarčeve pred komisijo niso poročali. Zanimivo pa je, da so uro kasneje, na Poročilih ob 9. uri, napovedali, da bo "Milojka Kolar Celarc danes stopila pred parlamentarno preiskovalno komisijo...". V vseh ostalih poročilih tistega petka Milojke Kolar Celarc niso več omenili. Iz navedenega lahko sklepamo, da so bili na nacionalki ali slabo obveščeni, ali pa niso dobili jasnih navodil, kako poročati o tej zadevi.

 

Komisija pa se je kljub ministričinem opravičilu sestala v petek, 1. decembra 2017, ob 9. uri. V nekaj minutah je ugotovila, da je sklepčna, a da ministrice ni in da je torej ne morejo zaslišati. Poslanec Bojan Dobovšek je zvito predlagal, da mora ministrica Milojka Kolar Celarc komisiji posredovati zdravniško opravičilo. Tu pa je za Milojko Kolar Celarc očitno nastal problem. Razočarana, da ne bo zadostovalo samo navadno opravičilo ministrstva iz prejšnjega dne, jo je proti večeru, v petek, 1. decembra, očitno tako stisnilo pri srcu, da se je po pomoč zatekla na urgenco UKC Ljubljana.

 

 

Zaman je ministrica vila roke, prepričljivih odgovorov ni imela.

 

 

V reviji Reporter so na pobudo enega od državljanov, ki je isti dan na pregled na IPP čakal več ur, poslali novinarsko vprašanje v Službi za odnose z javnostmi UKC Ljubljana. Prejeli so odgovor, da Univerzitetni klinični center Ljubljana "pri obravnavi pacientov upošteva obstoječo zakonodajo, s čimer je vsem pacientom zagotovljena enakovredna obravnava. Pacienti, ki pridejo v urgentni blok UKCL, vsi potrebujejo urgentno obravnavo. Vsakega pacienta sprejme triažna medicinska sestra, ki na osnovi ocene zdravstvenih težav, stopnje prizadetosti in po stopnjah nujnosti na osnovi algoritmov Manchesterske triažne lestvice razporedi paciente (...) Podatkov o posameznem pacientu ne beležimo na način, kot sprašujete, saj vsakega obravnavamo individualno in skladno z zgoraj opisanimi kriteriji."

 

Zapisano ne drži. Kot smo namreč preverili pri naših virih v UKCL - in kar ve vsakdo, ki je bil kdaj pregledan na ljubljanski urgenci -, se ura prihoda bolnika zabeleži v evidenčno knjigo ob prvem stiku z medicinsko sestro, kakor tudi ura začetka in konca obravnave. Še več, vsak bolnik dobi tudi evidenčno številko, prek katere lahko zunaj na hodniku na velikem zaslonu spremlja, kako dolgo že čaka. Za vsakega bolnika se natančno ve, kdaj je vstopil in izstopil iz sistema, koliko časa je čakal in koliko časa je bil v obravnavi. Vsi časi so tudi zabeležni v odpustnici, ki jo bolnik dobi kot uradno pismo o pregledu na urgenci ob odpustu.

 

Zakaj bi bila ministrica Milojka Kolar Celarc pri tem izjema? Najverjetneje seveda zato, ker se je UKC Ljubljana nekako moral izvleči iz dejstva, da ministrica v resnici ni čakala na pregled kot ostali državljani. Da je gladko preskočila vrsto in bila pregledana takoj. Glede na njeno notorično skrb glede čakalnih dob in čakalnih vrst jih verjetno ni želela še sama podaljševati. Po naših informacijah naj bi bila pregledana takoj. Kot so sporočili tudi iz UKC Ljubljana, v skladu z visokim tveganjem življenjske ogroženosti. V treh minutah.

 

Da gre res za navadne bučke, govori tudi dejstvo, da je bila Celarčeva odpuščena domov naslednje jutro, se pravi v soboto, 2. decembra 2017. Kar se navadno bolnikom, ki so oživljani ali tik pred oživljanjem, ne dogaja. Kakor tudi ne, da bi bili samo nekaj ur po odpustu po pregledu na urgenci zaradi življenjsko ogrožujočega stanja opaženi v logaškem Hoferju med nakupovanjem (zapis očividca na Twitterju).

 

 

 

Zmeda v medijih, zlasti na Delu ...

 

Za dodatno zmedo so poskrbeli v časopisni hiši Delo. Tam so namreč v podnaslovu članka, ki je bil objavljen v petek, 1.12.2017, zapisali: "Ministrico za zdravje so sinoči pregledali na urgenci UKC Ljubljana, sedaj pa je že v domači oskrbi." Kar pomeni, da je bila pregledana že v četrtek zvečer, 30.11.2017, torej na dan opravičila Ministrstva za zdravje - in ne v petek. Kot izhaja iz kratkega članka, so to potrdili tudi na Ministrstvu za zdravje za STA. Shizofrenosti pa ni videti konca, saj je v zadnjem delu istega članka nato navedeno, da je bila pregledana v petek, 1.12.2017, kar pa je v nasprotju z začetkom članka, po katerem sodeč je bila pregledana že prejšnji večer. Pregled v petek so potrdili tudi v UKC Ljubljana: "Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je bila v petek pozno popoldan, z napotnico osebnega zdravnika, zaradi resnejšega zdravstvenega stanja sprejeta na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana. Obravnavana je bila po protokolih za tako ogrožajoče zdravstveno stanje."

 

V soboto, 2.1 decembra 2017 se je potem iz šoka poročanja vendarle zbudila tudi RTV Slovenija, ki je v Dnevniku objavila, da je bila ministrica pregledana na ljubljanski urgenci dan poprej in že odpuščena domov.

 

Tistega usodnega petka sta se očitno križali dve vesoljni silnici: (neuspešno) zaslišanje Milojke Kolar Celarc pred parlamentarno preiskovalno komisijo v zvezi z afero Darko Zorman in nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja ministrice Milojke do te mere, da je bilo ogroženo njeno življenje in je potrebovala preskok vrste na urgenci in takojšenj pregled. Zaradi tega je ostala gospa ministrica, so dramatično sporočili iz Ministrstva za zdravje, prvič v svojem mandatu na bolniški. Prvič v mandatu!

 

Po naših podatkih ji je parlamentarna preiskovalna komisija ponovno skušala vabilo na pričanje vročiti osebno potem še v torek 5. decembra 2017 na Ministrstvu za zdravje, kjer pa trkanje na vrata ni obradilo sadov. Gospa ministrica so še na bolniški, naj bi se glasil odgovor. Ponovno so skušali ugotovitev o neudeležbi pričanja pred preiskovalno komisijo in vabilo na zaslišanje za 20.12.207 ministrici Celarčevi vročiti v četrtek, 7. decembra 2017, vendar o ministrici tudi doma ni bilo ne duha ne sluha. Kurir naj bi ostal pred zaprtimi vrati v Logatcu tudi dan kasneje, v petek, 8. decembra 2017.

 

 

 Po treh urah je bila očitno devastirana, pred novinarje pa si sploh ni upala stopiti.

 

 

Zločin in kazen: pričanje

 

Po skoraj mesecu dni izogibanja smo 20. decembra 2017 vendarle dočakali nastop "Pokvarjene Milojke". Kolikor smo lahko videli pred njenim prihodom v dvorano, je bila komisija sestavljena iz naslednjih članov: predsednica Jelka Godec in oba strokovna sodelavca, Julijana Bizjak Mlakar, Bojan Dobovšek, Branko Zorman in strokovna sodelavka iz kvote SMC. Po naših informacijah sta poslanec SMC-ja Zorman in strokovna sodelavka SMC dvorano resignirano zapustila že po deset minutah.

 

Da je ministrica živčna, se je videlo že takoj na začetku. Papirji, ki si jih je skušala razporediti po mizi z neko pedantnostjo, so leteli naokrog kot perje. Da ima povečan simpatikotonus, se je videlo tudi po parkinsoničnem tremorju in tistih značilnih gibih svaljkanja rok ter ustih, ki so bila suha kot podsaharska Afrika. Kozarec vode, ki si ga je takoj privoščila, je izginil v trenutku.

 

Komisija je imela za delo na voljo tri ure. Da bo ministrica ubrala taktiko zavlačevanja, se je videlo že takoj na začetku. Za uvodni nagovor si je, za razliko od drugih vzela celih 35 minut - v njem pa ni povedala prav nič vsebinskega. Kakor tudi sicer, kot bomo videli v nadaljevanju, med celotnim zaslišanjem. Še več. Besedo je že takoj na začetku za njo želela poslanka upokojenske stranke Julijana Bizjak Mlakar, ki ji je zastavila dolgo vprašanje, ki vsebinsko praktično ni imelo zveze s temo preiskovalne komisije - tj. z žilnimi opornicami.

 

 

Kaj je sploh želela Julijana Bizjak Mlakar

 

Poslanka Mlakarjeva je podoben izpad z dolgim vprašanjem v obliki monologa ponovila še najmanj trikrat, čemur je sledil dolg in v neke druge dimenzije in sfere zahajajoč odgovor zaslišane ministrice. Obe skupaj sta tako s splošnim filozofiranjem o varovalkah v sistemu Milojkine teoretične ničelne tolerance do korupcije, pa vse do problemov Onkološkega inštituta in spornega nastavljanja Ane Žličar na različna vodstvena mesta v preteklosti, "pokurili" še vsaj dodatnih 30 minut, da se je ministrica izvila iz primeža afere Darko Zorman in se tako izognila laganju, ki ji je ostalo, če ni želela izpasti še bolj ubogo.

 

Po uvodnemu nagovoru in odgovoru poslanki Mlakarjevi je šlo samo še navzdol. Ministrica ni povedala nič vsebinskega. Na vsako vprašanje se je izogibala konkretnemu odgovoru in odgovornosti. Kot mašilo je uporabljala svoje sistemske ukrepe, kot jih je imenovala sama, ni pa jih znala tudi našteti, do zdaj že razvpite Milojkine ničelne stopnje do korupcije. A ko je kazalo, da bo naslednje vprašanje zahtevalo vendarle nekoliko bolj konkreten odgovor, je ministrica brž podučila prisotne, da so zavodi samostojne delovne organizacije, na katere ona nima vpliva. Kar je svojevrsten fenomen - ministrica namreč predstavlja ustanovitelja in lastnika slovenskih bolnišnic, torej državo.

 

Ministrica lahko postavlja in odstavlja člane svetov zavodov ad libitum in tako vzpostavlja neposredno moč vlade pri vodenju bolnišnic. Zanimivo, ne mara pa prevzemati odgovornosti. V UKC Ljubljana ima tako denimo vlada od 11 članov strokovnega sveta 6 svojih. Še posebej zdaj, ko so tri premalo poslušne zamenjali z očitno bolj poslušnimi in uspeli krivdno razrešiti direktorja Andraža Kopača, ki ga je bila postavila prav ona z argumentom, da je zelo uspešen in da bo finančno saniral našo največjo bolnišnico.

 

Podobno se v bližnji prihodnosti obeta v SB Celje, kjer želijo zamenjati direktorja Ferjanca s kriminalistko Barbaro Tiselj, ljubkovalno imenovano tudi Barbara Celjska. Kriminalistko zato, da bo preiskovala korupcijo v SB Celje?

 

 

In zdaj v srž problema - žilne opornice

 

Če se vrnemo k preiskovalni komisiji: predsednica Jelka Godec je ministrici postavila naslednje logično vprašanje. Kaj so konkretni učinki glede na Milojkino ničelno stopnjo do korupcije na področju nabave in korupcije v primeru žilnih opornic. Tu so se stvari začele močno zapletati. MKC je plano potegnila nekakšen grafikon linearnega zniževanja cen žilnih opornic v njenem mandatu, ki so ji ga očitno na hitro sestavili sodelavci na ministrstvu. Triumf, ki pa je hitro doživel popolno diskreditacijo in posmeh, saj je bil eklatantna laž.

 

Do drastičnega znižanja cen žilnih opornic je prišlo namreč z akcijo peščice zdravnikov in novinarjev za zavarovanje davkoplačevalskega denarja in s podpisom pogodbe spomladi leta 2014, torej v mesecih, ko stranke SMC ni bilo še nikjer, še najmanj pa v vladi oziroma na oblasti. 

 

Na večkrat ponovljeno konkretno vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi sta ona in vlada Mira Cerarja dosegli znižanje cen žilnih opornic, ministrica ni znala odgovoriti. Saj ni mogla, kajti znižanje je bilo pač doseženo pred mandatom Pokvarjene Milojke.

 

 

Ko stvari postanejo neprijetne, spomin zablokira

 

Po kakšni uri in pol pričanja pa je ob vedno bolj konkretnih vprašanjih - tudi glede izjav v oddaji Tarča, ki je bila pred letom dni na RTV Slovenija - ministirco Kolar-Celarčevo prizadel napad akutne in prehodne demence, tako značilen za sorodno preiskovalno komisijo iz bančnega kriminala.

 

Nenadoma je Milojka izgubila spomin.

 

Konkretnih izjav ali obljub se nenadoma ni več spomnila.

 

 

Večkrat se je poslužila slepilnega manevra s preusmerjanjem pozornosti in prelaganjem papirjev.

 

 

Beseda je ponovno nanesla na strokovne standarde, specifikacije in merila. Jelka Godec je ministrici ponovno zastavila zelo konkretno vprašanje, zakaj zaboga ne prenesemo v Slovenijo že vzpostavljenih smernic in standardov iz tujine, saj vendarle govorimo o popolnoma identičnem medicinskem materialu, kot ga uporablja ves zahodni svet. Ministrica se je strinjala, da to lahko storimo, vendar pa je potem problem, da moramo to prevesti in se mora stroka s tem strinjati. Khm? Kot da je prevesti iz angleščine v 21. stoletju problem. In kot da je naša stroka, ki praviloma ne izvaja lastnih raziskav, ampak le kopira iz tujine, v primeru smernic, ki bi jih tako in tako prekopirali iz tujine, bolj kompetentna kot tista v tujini, ki jih je postavila?! Se hecate, ministrica? Nas imate za bebce, kaj?

 

Ko si v živem pesku, ne migaj. A ministrica je migala naprej. Ko se je že pogreznila do vratu in je bil potop odvisen le še od tega, ali ji bodo pod težo laži klecnila kolena, je z vprašanjem ponovno intervenirala Julijana Bizjak Mlakar. Ponovila je vprašanje glede varovalk: ali so vgrajene v njeno filozofijo ničelne tolerance do korupcije in kako je z imenovanjem bivše direktorice Onkološkega inštututa Ane Žličar v svet zavoda UKC Ljubljana. Slepilni manever, ki pa ni imel več učinka. 

 

Na vprašanje Jelke Godec, kdo je v slovenskem prostoru je nesporna avtoriteta na področju interventne kardiologije, se je ministrici Pokvarjeni Milojki ponovno porodil cmok v grlu. Koga javno imenovati, komu se ne zameriti. Imenovati Darka Zormana, po katerem se imenuje celotna afera s preplačanimi žilnimi opornicami in zaradi katere se je sploh znašla v preiskavi? Imenovati strankarskega kolega Matjaža Bunca, brata prav tako strankarske kolegice in evropske komisarke Violete Bulc? Imenovati sploh koga, saj so se vsi vodilni intervenčni kardiologi v državi, ves vrh slovenske intervencijske kardiologije torej ter posledično z njim tudi Združenje kardiologov Slovenije, znašli v vrtincu korupcijskega škandala?

 

 

Po koncu se je skrila pred novinarji

 

Vrhunec zlaganosti in absurdnosti lika in dela Milojke Kolar Celarc, ki si je na tej preiskovalni komisiji res prislužila vzdevek Pokvarjena Milojka, pa je dosegla izjava, da žilne opornice dosegajo v skupni masi nabav v slovenskem zdravstvu "le" 0,75 % vsega denarja in da zato niso bile prioriteta ministrstva. In to kljub temu, da se zgodba o žilnih opornicah goni že štiri leta. Kljub temu, da v tej aferi stoletja organi pregona in preiskovanja, kot sta NPU in Specializirano državno tožilstvo (SDT) Harija Furlana, niso naredili nič. Kljub temu, da te afere niso obsodile ne slovenske bolnišnice, čeprav je korupcija potekala prav v njih, ne Združenje kardiologovo Slovenije, ne zdravniške organizacije, kakršna je denimo Zdravniška zbornica Slovenije. Ministrice ni v tem prepričanju premaknilo niti dejstvo in javni podatek, da na tem enem samem samcatem medicinskem materialu UKC Ljubljana od znižanja cen dalje privarčuje letno 2,5 milijona evrov, kar je v bistvu celo 10% rekordne izgube UKC Ljubljana v letu 2016.

 

Da je bil fiasko popoln, se je po katastrofalnem pričanju in skoraj treh urah laži ministrica še deset minut po koncu seje skrivala v dvorani pred novinarji, ki so nanjo prežali pred dvorano. Sramota je bila očitno prevelika. Iz krvi se je moral tudi izločiti adrenalin.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
19
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 4.824
02/
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
Andrej Lokar
Ogledov: 3.765
03/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.612
04/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.825
05/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 1.780
06/
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
Igor Vlačič
Ogledov: 2.199
07/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.692
08/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.829
09/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.156
10/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 6.504