Komentar

Primer Zobec ali občutljivo vprašanje nadoblasti izvršilne veje nad sodno

Pred štirinajstimi dnevi, 12. decembra 2017 je prišlo do javnega ugovora vrhovnega sodnika Jana Zobca zoper ravnanje nad njim v prostorih sodišča s strani pravosodnega policista Ministrstva za pravosodje. 20. decembra 2017 je navedeni dogodek komentiral politik novega kova Žiga Turk na Twitterju in Siolu takole: "Požel [sem] odobravanje obeh taborov: 'Mogoče je vrhovni sodnik, morda je šef vseh šefov, ampak na tistih petih kvadratnih metrih na vhodu je pa vrhovni šef vseh šefov pravosodni policist. V aristokratskih sistemih je morda drugače, v demokratskih je pa tako.'" Nato je podal večpomensko parafrazo dogodka, s katero je omogočil, da se prizadetega sodnika ob njegovem ugovoru zoper grobo silo policista lahko asociira na Hitlerja (Twitter, tu; Siol, Hitler iz naše ulicetu). Slednje je fraza, ki se lepo sliši (floskula). Njena neutemeljena vsebina pa je razlog tega prispevka. Dodajmo še, da tega, kaj se je v resnici zgodilo, ne moremo izvedeti.

25.12.2017 23:10
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   Ja Zobec   vrhovni sodnik   sodišče   pravosodni policist   sodna veja oblasti   izvršilna veja oblasti   ustava   sodni red   Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah

Gre za to, da pravosodni policist ni nadoblast sodniku na njegovem sodišču.

Vemo, da je prišlo 12. decembra 2017 do javnega ugovora Jana Zobca, enega najbolj poznanih vrhovnih sodnikov v tej državi, zoper ravnanje nad njim v prostorih njegovega sodišča s strani pravosodnega policista Ministrstva za pravosodje. Nadalje iz javnih objav vemo, da je predsednik vrhovnega sodišča dva dni po dogodku z odredbo vrhovnim sodnikom in sodnicam dovolil vstop v sodno zgradbo brez dodatnega preverjanja. Vemo, da je dne 18. 12. 2017 ugovor vrhovnega sodnika silovito napadel Sindikat delavcev v pravosodju. Vemo tudi, da je dne 22. 12. 2017 sodnikov ugovor izpodbijalo Ministrstvo za pravosodje ob sklicevanju na prejeto poročilo interne komisije Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je organ v sestavi tega ministrstva. Komisija naj bi opravila poročilo na podlagi proučitve pisne dokumentacije, razgovora s pravosodnim policistom in pogledom videoposnetka nadzornih kamer. (navedeno v odstavku ob proučitvi javnih objav na Siol.net 18. in 22. 12. 2017, tu in tu).

 

Ni razvidno, da bi izvršilno vejo oblasti, interno komisijo Ministrstva za pravosodje zanimal postopek, ki vodi v razgovor tudi s prizadetim sodnikom, ni tudi razvidno iskanje ali zaslišanje prič. Ob nepristranskem postopku komisije pa bi lahko razgovor s prizadeto osebo pokazal tole: "Ne verjamem izsledkom takšne komisije, ki ni niti neodvisna niti nepristranska in ki me sploh ni nič vprašala." Izvedeli bi tudi, da vrhovni sodnik ne verjame, da ga policist ni prepoznal, saj že pol leta najmanj štirikrat na dan hodi tam mimo. Nadalje: "Ves čas sem govoril, da sem Jan Zobec, vrhovni sodnik, mahal sem s ključem svoje sobe, vsi pravosodni policisti me dobro poznajo." In končno: "Do zdaj za vstop na sodišče nisem potreboval nobenih dokumentov." (navedeno v odstavku ob proučitvi cit. vira, 22. 12. 2017)

 

 

Izpodbijanje izvršilne nadoblasti

 

Neutemeljene poskuse relativiziranja dogodka, ki ga opisuje eden najbolj poznanih vrhovnih sodnikov v tej državi, je treba artikulirano izpodbiti. Ne gre zgolj za izkustveno vedenje, da pravosodni policist pozna ali pa je bil dolžan poznati istovetnost vrhovnega sodnika sodišča, na katerem varuje. Ne gre tudi za vidik, da sodnik ni kazensko varovana oseba s strani pravosodnega policista. Ne gre niti za to, da po 2. odstavku 45. člena Zakona o zasebnem varovanju, ki se uporablja na podlagi Sodnega reda v zvezi z Zakonom o sodiščih, uporaba ukrepov, kot je površinski pregled, preprečitev vstopa, zadržanje osebe, uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje zoper uradne osebe državnih organov, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena

 

Gre za to, da pravosodni policist ni nadoblast sodniku na njegovem sodišču. Kar se zdi, da nam v Sloveniji ni dovolj privzgojeno. Po napadanih navedbah vrhovnega sodnika Jana Zobca, javno objavljenih dne 12. 12. 2017, je prišlo nad vrhovnim sodnikom v prostorih stavbe (vrhovnega) sodišča Republike Slovenije, do sledeče situacije:

 

"Ko sem zakorakal čez to in ob tem še govoril, da sem vrhovni sodnik, saj se vsak dan srečamo, in zraven mahal s ključi svojega kabineta, sem zaslišal godrnjanje. Zraven je bila varnostnica, ki me zelo dobro pozna. Ko sem pogledal proti dvigalu, sem videl, da je eden od policistov stekel za mano. Začel je osorno kričati, me trdno zgrabil za nadlaket in me tako vodil nazaj k rentgenu." (Siol.net, 12. 12. 2017, tu in tu).

 

Navedeno pomeni prekomerno uporabo telesne in psihične sile izvršilne veje oblasti nad sodno. Odslej so sodniki sodne veje znotraj Tavčarjeve 9 v Ljubljani lahko v utemeljenem in pristnem strahu pred prekomernim izvrševanjem nadoblasti nad njimi.

 

Pravosodni policisti Ministrstva za pravosodje ne smejo v prostorih vrhovnega sodišča na vrhovnega sodnika Jana Zobca "osorno kričati, ga trdno zgrabiti za nadlaket in ga tako voditi nazaj".

 

Kaj je delal pravosodni policist, ki je delavec izvršilne veje oblasti, v sodišču, ki je sodna veja? Pravosodni policist Ministrstva za pravosodje je lahko po Sodnem redu, ki ga je izdal minister za pravosodje, ob dogovoru o izvajanju varovanja med sodiščem in izvajalcem nalog varovanja, h kateremu poda soglasje navedeni minister, v prostorih sodišča zagotavljal varnost na podlagi ocene ogroženosti.

 

 

"Skladno z oceno ogroženosti"

 

Skladno z oceno ogroženosti je lahko preverjal istovetnost osebe. Uporaba varnostnih ukrepov mora biti strokovna in sorazmerna zakonitemu cilju njihove uporabe ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin. Ukrepati sme samo na način, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Pri izvrševanju pooblastil ne sme izvrševati prekomerno z mučenjem, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem. Nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. V postopku se mora zagotavljati spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva, in prav tako med odvzemom prostosti. Prepovedano je vsakršno nasilje nad osebo, ki ji je prostost kakorkoli omejena. Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

 

Zaradi neugodne izkušnje monopola določene oblasti v obdobju druge svetovne vojne so preizkušeni narodi v Univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah uveljavili dva mehanizma demokracije, in sicer demonopolizacijo oblasti in liberalizem ljudi.

 

Čeprav so bili Združenim narodom neugodni učinki monopola izvršilne oblasti slovenskih komunistov tedaj še poskriti oziroma globoko pozakopani, sta navedena mehanizma učinkovita zoper intimno jedro katerekoli monopolne oblasti. To je razlog, da se je pretekla država, skupaj s Sovjetsko zvezo, končnega glasovanja o Univerzalni deklaraciji vzdržala. Univerzalna deklaracija pa je bila na 183. plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov 10. decembra 1948 izglasovana s 44. glasovi – in 8. vzdržanimi glasovi (tu, stran 933).

 

 

Omejitev izvršilne nadoblasti

 

Šele v novi slovenski državi sta mehanizma (ustavno) uspešno izglasovana, in sicer zaradi izkušnje neugodnih učinkov monopola oblasti pretekle države. Temeljni cilj nove države je preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve monopolne oblasti. Ustavnosodno se to glasi takole: "Preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve totalitarnega sistema", saj so bili v prejšnji državi "pripravljeni uveljavljati svojo oblast tudi z nasiljem, z zlorabami prava v kazenskih postopkih in s sistemskostrukturnim grobim kršenjem človekovih pravic" (cit po npr.: tu, točka 17 obrazložitve).

 

Glede na to so mehanizmi, vključno z demonopolizacijo oblasti in liberalizacijo ljudi, kot nujni za delovanje te države vpisani v Ustavo Republike Slovenije (tu). Mehanizem demokracije in pravne države sta v 1. in 2. členu, delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno v 2. odstavku 3. člena, človekove pravice in temeljne svoboščine pa v II. poglavju Ustave.

 

Tudi organi izvršilne veje oblasti so jih dolžni pri svojih dejanjih spoštovati, da bo država po novem delovala.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
17
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,231
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,836
03/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,520
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,262
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,820
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,421
07/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,398
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 717
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,317
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 606