Komentar

Izza ekonomske krize: pisano pred dvanajstimi leti (2005)

No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; četrtič, dobra vlada. Pred nami je brez dvoma obdobje kaosa, zmede, anarhije, morda res vojne. Za ta čas je moj nasvet samooskrba: "Vrnite se k svoji zemlji in obdelajte vsak njen rodoviten košček!"

22.12.2017 22:50
Piše: Boštjan M. Zupančič
Ključne besede:   BMZ   Wall Street   Plaža   Huntington   kriza   subverzija   Danny Boyle   Leonardo di Caprio

Foto: arhiv portal+

Ta kriza bo takšna, kakršno si narod zasluži.

Na koncu, v zadnji konsekvenci, so vsa vprašanja moralna, ne moralistična. Moralna. Cankarjeva prispodoba je bila o menicah, ki na koncu vse naenkrat pridejo v izplačilo. Mogoče je to dobil pri Flaubertu, za katerega današnja mladina misli, da je malokalibrska puška. Tudi to je moralno vprašanje. Od tega je že najmanj dvajset let, ko sem na pisalni stroj pri krušni peči pisal svoje eseje in ugotavljal, da se je kapitalizem eshatološko izpraznil, čes da Webrova protestantska etika ne deluje več. Protestantska? Etika? Odlaganje užitka (zadoščenja) kot osrednje moralno in ne moralistično vprašanje?

 

 

KGM revolucija

 

Jasno, takrat me ni nihče poslušal, ker so se vsi šli KGM revolucijo, sestopanje z oblasti in rop stoletja (v kombinaciji). Prodajali so moje "Bitje in hrepenenje", ki ga nihče bral, kje šele, da bi mu verjel. Verjeli pa so nekemu "znanstevenemu raziskovalcu" z Akademije, ki je trdil, da je z ideologijo konec. Kasneje si je kot kak žužek seveda na hitro premislil.

 

To se da tudi drugače povedati. Danny Boyle je režiser filma Plaža (The Beach) z Leonardom di Capriom. Toda tega filma in vgrajene uničujoče kritike hedonizma ni mogoče razumeti, ne da bi razumeli sporočilo Plitvega groba (The Shallow Grave). V njem nek sadist izjavi, da je vse itak stvar mrvo-hladnega izračuna (kalkulacije). Dokaz, da so Plažo napak razumeli, je v uspehu Španskega penziona (L’auberge espagnole), ki je bebava kopija Plaže, to je, brez kritične osti. Madame Bovary je podpisovala menice −, vse dokler niso vse prispele v izplačilo. Temu je sledil bankrot.

 

 

 

Odlaganje zadoščenja

 

V neki psihološki raziskavi so otrokom ponudili kepico sladoleda. So jim pa tudi omenili, da lahko dobe dve kepici, če so pripravljeni počakati do popoldne. Nekateri so seveda izbrali takojsnje zadoščenje (užitek); nekateri so počakali na popoldne. Po tem so jim sledili skozi življenje (follow up) in povsem nepresenetljivo ugotovili, da so bili tisti, ki so počakali, v svojem življenju bolj uspešni. To je ta protestantska etika, to odlaganje zadoščenja, užitka.

 

Zdaj je na spletu popularen nek Caliente, ki trdi, da bodo krizo preživela le tista podjetja, ki goje kvaliteto. Microsoft je odpustil 6000 ljudi, IBM menda 5000, Apple pa raste. To ni več zgodba o užitku, temveč o ustvarjalnosti, za katero je trdo delo samo potrebni pogoj.

 

Poznal sem bil nekega gospoda, ki je bil tisti čas rektor londonskega politehnikuma. V pogovoru mi je omenil, da je izumil objemko. Od tega je potem vse življenje dobro živel. (Naš Elan je smučke seveda pozabil patentirati.) Na Harvardu sem tudi videl ogromno tridelno omaro s stotino "kondenzatorjev", ki je bila prvi medvojni model računalnika. Izumil ga je nek mladenič z MIT-ja, toda financirala ga je država. Kapitalizem, ker mora vnovčiti profit, ne misli dlje kot pet let naprej. Kje bi bili danes brez računalnikov, ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo druge svetovne vojne in financiranja s strani Rand Corporation? In če smo že pri vojni, ključno vprašanje danes je, ali bo za izhod iz krize potrebna vojna. Jacques Attali, ki je kot njegov prvi mentor lansiral Macrona, se boji, da res.

 

 

Dobra vlada

 

No, takole. Štiri stvari so potrebne. Prvič, odlaganje užitka; drugič, izvirna ustvarjalnost; tretjič, dolgoročno načrtovanje; četrtič, dobra vlada. Pred nami je brez dvoma obdobje kaosa, zmede, anarhije, morda res vojne. Za ta čas je moj nasvet samooskrba: "Vrnite se k svoji zemlji in obdelajte vsak njen rodoviten košček!"

 

Ne mislite, da se bodo stvari uredile v enem desetletju, ker se ne bodo. Premena paradigme je sprememba vrednot. Debilčki s Plaže pa tega niso zmožni razumeti. Jih bo moralo doleteti in še potem je vprašanje. Ste vedeli, da je islandsko krizo povzročilo kakih 30 aptamilcev, liki Jerome Karviel v Société Générale? Ne, vrednote se spreminjajo samo na prehodu iz ene generacije v drugo.

 

Zdaj smo pri bistvu vprašanja! Ta kriza bo takšna, kakršno si narod zasluži.

 

Če se gleda planetarno in s stališča preživetja vrste (ne le civilizacije), gre za tretji zakon termodinamike. Entropija sistema je tolikšna, da je reset neizbežen. Govor je o sistemu delitve dela, to je, globalizacija je planetarna delitev dela. Razvoj sistema ustvarja entropijo. Za reševanje problemov (entropije) je potrebne vedno več energije.

 

 

Ustvarjalnost

 

Ta energija, ki rešuje probleme, je jasno ustvarjalnost. Vedno več izvirnih rešitev, kot je na primer objemka −, je potrebnih, da bi se reševalo vedno več nastalih problemov. Leta sem razlagal, da so ti problemi kot pokoncu postavljene domine, ki se goste na mizi. Huntington je predvidel scenarij, v katerem nekdo iz Alžira pošlje atomski izstrelek na Marseille. Iz tega naj bi sledil trk civilizacij. Ni pa Huntington predvidel, da se bo kriza zgodila na Wall Streetu in soočenje civilizacij potisnila v drugi, tretji plan. Ne, če domine na mizi dosežejo določeno gostoto, je povsem vseeno, od kod pride sunek v mizo, da se domine prično podirati.

 

 

 

 

Sistemsko vprašanje je potemtakem, zakaj se problemi niso reševali sproti. Glede Wall Streeta pravi James Lieber (v svojem nosilnem članku v Village Voice v New Yorku), da so krivi tožilci, ki barab niso sodno preganjali. Isto ugotavljajo na Islandiji in isto je res v Sloveniji. Krivec za finančno krizo ni Michael Douglas v filmu Wall Street. Krivec v filmu je na videz pohlevni mladenič, ki je bil pripravljen izdati svojega očeta. Tega mladeniča, ker gre za isti problem, bi moral igrati isti prometejski di Caprio − kot v filmu Plaža.

 

 

Anti-entropična dejavnost

 

Iz tega sledi, da je poleg ustvarjalnosti potrebna neka anti-entropična dejavnost. Ta dejavnost, npr. aktivnost tožilcev, je kot imunski sistem, ki politično telo brani pred oportunističnimi bakterijami tj. patološkimi narcisi. Globoko patologijo samoljubja je vsak dan zaznati tudi v slovenskih časopisih, na primer v neadekvatnih reakcijah na odkritje v Barbarini jami. Tam se je Türk izdal, vendar stvar ni v tem. Ker je skrahiral 'klasični Ojdip', je sestavni del te patologije obsedenost s kršitvijo (očetovega) Zakona. Tega žal v filmu Ameriški psiho ni bilo zaznati −, da namreč zgodba o osvoboditvi ni nič drugega kot osvoboditev od norme. Na sistem to seveda deluje subverzivno.

 

 

 

 

Sistem je bil sub-vertiran. Sprevržen od spodaj. Subverzija sistema je diagnoza današnjega stanja. Perverznost tega stanja je v 165 milijonih dolarjev, ki si jih je di Caprio-ji pri AIG hotel izplačati. To je že surrealno! Toda če isti di Capriji delujejo na vseh tožilstvih, je jasno, da te negativne povratne zveze (negative feed-back) sistem sploh ni zmožen. V tem pogledu velja prognoza, kot sem že večkrat omenil, v končni sekvenci iz filma The Fight Club: subverzija sistema, uničenje sistema, porast nasilja, fizičnega in psihološkega (politična korektnost!) in na koncu sámo-uničenje.

 

 

 

 

Je to vse? Se sistem ne bi sesul, če ne bi bilo androginov, ki napadajo Zakon s samolastno subverzijo − povsod?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Janševo poročilo
6
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
0
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Projekt COBISS.net: Tomaž Seljak odgovarja Ministrstvu za zunanje zadeve
1
20.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve očitno ne zmore ali ne želi prepoznati, da je COBISS.net za medresorski projekt, ki enakovredno ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,342
02/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,935
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 1,995
04/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,479
05/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,193
06/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,149
07/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,050
08/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 999
09/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,445
10/
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,444